Mesto na vodi bo letos pristojbino za ogled mesta zaračunavalo 60 dni. Obiskovalci morajo vstopnice vnaprej rezervirati prek spleta. Tisti, ki vstopnico rezervirajo najmanj štiri dni pred obiskom, plačajo pet evrov, ostali deset. Obiskovalci ob plačilu na mobilni telefon prejmejo kodo QR. Za kršitelje, ki jih ujamejo brez kode, je predvidena globa do 300 evrov.

Cilj ukrepa, ki ga izvajajo od leta 2024, je omejiti množični turizem v mestu.

A kritiki opozarjajo, da vstopnina ne odvrača turistov od obiska Benetk. Podatki mestne uprave kažejo, da se številni kljub višji ceni odločajo za kasnejše plačilo vstopnine. Prvo leto so prihodki od vstopnin znašali okoli dva milijona evrov, lani okoli 5,5 milijona evrov.

Po načrtih beneške mestne uprave naj bi obiskovalci ob zgodnji rezervaciji v prihodnje plačali okoli 30 evrov, rezervacije v zadnjem hipu pa bi lahko stale do 50 evrov. Razmišljajo tudi o ukinitvi izjem za prebivalce dežele Benečija (Veneto), ki ne prebivajo v Benetkah.

Venturini, ki je bil za novega župana Benetk izvoljen konec maja, je zvišanje vstopnine ob najbolj obiskanih dneh zagovarjal že med volilno kampanjo.

Vendar pa župan po poročanju italijanskih medijev pristojbine ne more preprosto zvišati. Vstopnino so sicer uvedli z občinskim odlokom, zgornjo mejo pa določa zakon. Venturini zato namerava v prihodnjih tednih o tem opraviti pogovore s pristojnimi ministrstvi v Rimu.

Pobudo podpirajo nekatera gospodarska združenja, ki se zavzemajo celo za celoletno pobiranje pristojbin. Opozicija te načrte zavrača.

Nekdanji župan Benetk Massimo Cacciari je pristojbino označil za barbarstvo, zaradi katerega mesto propada in se spreminja v muzej. Ustavni pravnik Ludovico Mazzarolli pa je v časniku Corriere della Sera izrazil pravne pomisleke, češ da bi pristojbino 50 evrov lahko razlagali tudi kot omejitev svobode gibanja.