Heterogenost ekonomskih izzivov je povezana z energetskimi in prehranskimi cenovnimi pritiski ter globalno varnostjo, ki vodijo do inflacijskih pritiskov in pričakovanj, ki so v času zdravstvene covid-19 krize bili spodbujeni z relativno ekspanzivno monetarno politiko, ob nizkih obrestnih merah in še posebej ekspanzivno fiskalno politiko. Dodatne cenovne pritiske je ustvarjala delna de-globalizacija in zapiranje gospodarstev, kar je omejilo pozitivne učinke mednarodne menjave na ekonomije obsega in ekonomije razpona ter na splošno blaginjo.

Konflikt v Ukrajini je povišal cene pšenice. Združeni narodi (ZN) opozarjajo, da se zlasti nekatere afriške države, ki več kot polovico svoje porabe pšenice uvozijo iz Ukrajine in Rusije, soočajo s prehransko krizo, saj so cene hrane v Afriki presegle cene po arabski pomladi leta 2011 in prehranskih nemirih leta 2008. Na drugi strani so relativno višje cene hrane spodbuda za povečanje proizvodnje hrane v nekaterih razvitih državah, kar se odraža v zniževanju visokih cen hrane po marcu 2022.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Večje negotovosti so na energetskih trgih, ki so pogosto kartelizirani in monopolizirani ter v številnih državah vir uvozne inflacije.

Blaginja in prag revščine prebivalstva sta, poleg velikosti dohodkov in njegove kupne moči, odvisna od zagotavljanja zdravstvene oskrbe in stanovanjskih razmer. Smo na točki, ko ljudje najtežje pridejo do zdravstvene storitve, ko imamo čez vse razumne meje dolge čakalne dobe, ko se ljudem v čakalnih vrstah njihovo zdravstveno stanje toliko poslabša, da postane nepopravljivo. Priča smo stanju, ko primarna raven ne deluje, ko ljudje množično obiskujejo urgentne centre, ker ne pridejo do zdravstvene oskrbe.

Kakšne bi bile možne rešitve za slovensko zdravstvo?

Pri prihrankih se pojavlja vprašanje, kam z denarjem v času nizkih obrestnih mer in rasti cen nepremičnin.

Kaj pomenijo sedanje gospodarske razmere za slovensko gospodarstvo?

Pandemija covid-19 je močno zarezala v turistično panogo, prihode turistov in njihove nočitve.

Ali je krize v turizmu res konec?

Pandemija je povzročila precejšnje fiskalno poslabšanje že tako velikih neravnovesij med prihodki in javno porabo. Poleg fiskalne konsolidacije obstaja potreba po številnih strukturnih politikah, ki se nanašajo na glavne izzive, ki so pred nami: staranje prebivalstva, digitalna preobrazba, varstvo okolja in energetski prehod. Čeprav imajo slednje velike družbene koristi za prihodnje generacije, kratkoročni omilitveni ukrepi ne ustvarjajo enakih družbenih stroškov in s tem dodatno pritiskajo na že tako šibke javne finance. Poleg tega fiskalne izzive še poslabša dejstvo, da se obrestne mere dvigujejo.

Kakšna naj bo fiskalna politika in kakšna so lahko pričakovanja na gospodarsko rast?

Udeleženci okrogle mize bodo doc. dr. Patricia Blatnik, strokovnjakinja na področju ekonomike zdravstva; asist. Jan Frančeškin, strokovnjak na področju ekonomike turizma; izr. prof. dr. Ana Grdović Gnip, prodekanja za raziskovalno in mednarodno dejavnost; prof. dr. Matjaž Novak, redni profesor za ekonomijo in prof. dr. Štefan Bojnec, redni profesor za ekonomijo in predstojnik katedre za ekonomijo (moderator).