Pravica bolnika do čezmejnega zdravstvenega varstva je odličen mehanizem, vendar pod pogojem, da je zobozdravstveni sistem v bolnikovi državi urejen, je poudaril predsednik odbora za zobozdravstvo in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Krunoslav Pavlović.

Opozoril je, da je v Sloveniji brez izbranega zobozdravnika okoli pol milijona ljudi, na zobozdravstvene storitve pa nedopustno dolgo čaka več kot 10.000 ljudi.

Zdravljenje lahko čakajoči opravijo tudi pri slovenskih zasebnikih, a ga plačajo iz svojega žepa. Če pa zdravljenje opravijo pri zasebniku v tujini, denimo na Hrvaškem, strošek povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), in sicer do enake vrednosti, kot izvajalcem v slovenski javni mreži zobozdravstva, je pojasnil.

Gre za odtekanje javnega denarja v tujino, je bil kritičen Pavlović. Meni, da so bolniki, ki enake storitve opravijo pri slovenskih zasebnikih, diskriminirani.

Znesek, ki ga ZZZS namenja za povrnitev opravljenih zobozdravstvenih storitev v tujini, zadnja leta po podatkih zdravniške zbornice raste. Če so povračila v letu 2018 javno zdravstveno blagajno stala dobrih 71.000 evrov, je zavod lani za ta namen porabil dober milijon evrov. "Imamo občutek, da ZZZS preferira hrvaške zobozdravniške stole pred slovenskimi," je dejal podpredsednik zbornice.

Zobozdravnica specialistka čeljustne in zobne ortopedije v Zdravstvenem domu Ljubljana Martina Mikac Cankar je dodala, da lahko v času ortodontskega zdravljenja, ki traja več let, pride do različnih zapletov. Bolniki, ki jih zdravi ortodont v tujini, pa v primeru zapletov pomoč nemalokrat iščejo v Sloveniji. "Mi teh storitev zavarovalnici seveda ne moremo obračunati," je pojasnila. Po njenih besedah jih bodisi obravnavajo samoplačniško, vse večkrat pa pro bono.

Ob tem je poudarila, da je v Sloveniji ortodontov dovolj, zanimanje za ta poklic je tudi med mladimi, saj je v Sloveniji trenutno 12 specializantov ortodontije. Problem je, ker ni dovolj zdravstvenih programov. ZZZS po njenih besedah v zadnjih letih ni razpisala več kot štiri nove programe, čeprav so jih prosili za vsaj 10 programov.

Zasebni zobozdravnik in član odbora za zasebno dejavnost pri zdravniški zbornici Matej Praprotnik je opozoril, da so pri zbornici zaznali povečanje člankov in oglasov, ki državljane aktivno spodbujajo k čezmejnemu reševanju zobozdravstvenih težav. "Verjamemo, da gre za usklajeno akcijo agencij in ponudnikov v tujini," je ocenil.

Oglaševanje ortodontskih in kirurških zobozdravstvenih posegov, ki so ga zasledili pri zbornici, je po njegovih besedah pogosto agresivno in vzbuja nerealna pričakovanja bolnikov, denimo da gre za povsem enostavne, neboleče posege. Problem pa nastane, če pri bolniku, ki pričakuje neboleč poseg, pride do zapletov.

Opozoril je, da tuji oglaševalci niso "vezani" na kodeks slovenske zdravniške zbornice, slovenski zobozdravniki pa da so podvrženi nadzoru in se opisanih oglaševalskih praks poslužujejo redkeje.

V zbornici menijo, da bi moralo biti oglaševanje zobozdravstvenih storitev regulirano na poseben način. Sestali so se že z zdravstvenim in tržnim inšpektoratom. Pričakujejo, da bosta inšpektorata tovrstna zavajanja v prihodnosti obravnavala strožje.

Odvetnica Simona Marko je opozorila tudi, da oglasi čezmejnih in slovenskih agencij ne ponujajo razlag o morebitnih posledicah v primeru zapletov in strokovnih napak. Spregovorila je tudi o izkušnjah pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja do ZZZS.

Zbornica po Pavlovićevih besedah tako predlaga spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja na način, da bi imeli bolniki, ki na neko zobozdravstveno storitev v Sloveniji čakajo nedopustno dolgo, možnost to storitev opraviti tudi pri zasebnikih.

Marko je ob tem poudarila, da bo morala politika, pa tudi ministrstvo za zdravje slej ko prej oblikovati resno strategijo zdravstvenih reform za zagotavljanje dostopa do zdravstvenih storitev za vse bolnike v razumnih čakalnih dobah. Če ne prej, bodo spremembe potrebne zaradi leta 2032, ko se glede na zakonodajo izteče omejeno časovno obdobje trajanja koncesij, je pojasnila.