Povečanje števila stoletnikov je predvsem rezultat izboljšane zdravstvene oskrbe in podaljševanja pričakovane življenjske dobe v zadnjih desetletjih. A kljub naraščanju skupnega števila stoletnikov, so podatki pokazali, da je bilo leto 2023 prvo po šestih letih, ko se je število nekoliko zmanjšalo.

Rastoče število stoletnikov in izzivi za družbo

Po zadnjih podatkih je število stoletnikov v letu 2023 preseglo 14.850 oseb. To je več kot dvakrat več kot leta 2002. Zanimivo je, da so tudi osebe, stare 103 leta, dosegle rekordno število. Ta trend nakazuje, da bo število stoletnikov v prihodnosti še naraščalo, kar predstavlja dodatne izzive glede oskrbe in vzdrževanja kakovosti življenja starejših. Poleg tega število oseb, starejših od 90 let, še nikoli ni bilo tako visoko. Leta 2023 je število devetdesetletnikov preseglo 551.760, pri čemer so ženske ponovno v veliki večini, saj je bilo skoraj dvakrat več žensk kot moških.

Dolgoživost kot priložnost in izziv

Čeprav so ženske bistveno pogosteje med stoletniki, to hkrati pomeni tudi večje izzive v poznejšem življenjskem obdobju. Po mnenju strokovnjakov imajo ženske v starejših letih večje tveganje za finančno negotovost in revščino, saj živijo dlje, vendar pogosto z manjšimi prihranki.To predstavlja priložnost, da se države in družba kot celota pripravijo na staranje prebivalstva in oblikujejo strategije, ki bodo dolgoročno podpirale zdravo in finančno varno staranje, poudarjajo strokovnjaki.

Globalni trendi pričakovane življenjske dobe

Po ocenah demografov bo do leta 2050 pričakovana življenjska doba na globalni ravni dosegla 78,1 leta. Ženske naj bi v povprečju živele dlje kot moški, z življenjsko dobo, ki presega 80 let. Ta trend je posledica napredka na področju zdravstva in boljše oskrbe, kar vpliva na nižjo smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih obolenj.

Dejavniki, ki vplivajo na dolgoživost

Strokovnjaki se strinjajo, da na dolgoživost vplivajo številni dejavniki, vključno z življenjskim slogom, prehrano, telesno dejavnostjo in socialno povezanostjo. Območja, kjer ljudje pogosto dočakajo visoko starost, imenujemo "modre cone". To so regije, kjer prebivalci vzdržujejo aktiven življenjski slog, se zdravo prehranjujejo, imajo močne družbene vezi ter živijo z občutkom namena. Raziskave kažejo, da telesna aktivnost, pa naj bo to preprosto sprehajanje, pomaga ohranjati vitalnost in izboljšuje splošno zdravje. Tudi socialna povezanost in občutek pripadnosti pozitivno vplivata na dolgoživost, saj so osamljenost in socialna izolacija povezani s krajšim življenjskim obdobjem.

Najstarejši ljudje na svetu

Trenutno je najstarejša oseba na svetu Japonka Tomiko Itooka, ki je stara 116 let. V preteklosti pa je najdaljše življenje doživela Francozinja Jeanne Louise Calment, ki je umrla pri 122 letih in 164 dneh. Njeno dolgoživost pripisujejo optimizmu, aktivnemu življenjskemu slogu in močni volji. Dolgoživost torej ni zgolj rezultat genetike, temveč tudi zdravega življenjskega sloga in močnih socialnih vezi. Tako države kot posamezniki se morajo osredotočiti na vzpostavitev zdravih navad in podpornega okolja, ki omogoča uspešno in zdravo staranje.

Priložnost za prihodnost

Staranje prebivalstva predstavlja tako izziv kot priložnost. Povečanje števila stoletnikov prinaša tudi potrebo po ustreznih politikah in podpornih programih za starejše. Podaljšanje življenjske dobe ne sme pomeniti le več let življenja, temveč mora zagotavljati tudi kakovostno življenje s poudarkom na zdravju, družbeni vključenosti in finančni varnosti. Na koncu pa strokovnjaki poudarjajo, da je ključno vprašanje, kako družba kot celota pristopa k izzivom starajočega se prebivalstva, saj bomo le tako lahko oblikovali prihodnost, v kateri bodo ljudje lahko dolgo in srečno živeli, piše Daily Mail.