Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki ga je danes potrdila vlada, zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer nadgrajuje zdajšnjo različico dokumenta, sprejeto leta 2023. Med drugim določa dva odstotka BDP za obrambno in varnostno politiko do konca leta, do leta 2030 pa postopen dvig na tri odstotke BDP. V osnovnih izhodiščih pa izpostavlja še investicije v modernizacijo SV, izgradnjo tako imenovane obvezne rezerve, nadaljnji razvoj in krepitev nacionalne obrambne industrije, prispevanje k dvigu splošne odpornosti in družbe.

Kljub potrditvi na vladi pa koalicijske partnerice nimajo povsem enakih pogledov na urejanje tega področja.

Gospodarski minister in predsednik SD Han je ob odhodu z vlade komentiral, da bi bil sam zelo previden s političnimi odzivi na to temo. Po njegovih besedah pa je ključno, da ne bo rezov v socialne in druge transferje, pa tudi ne na področje gospodarstva. "Ker imamo vojne, imamo pa tudi gospodarske težave, ki jih moramo reševati," je izpostavil.

Glede same vsebine resolucije pa je Han dejal, da z izjemo dveh odstotkov BDP, ki jih namerava Slovenija še letos nameniti za obrambo, o številkah na današnji seji vlade niso govorili. "Minister za obrambo je zagotovil, da na tem klasičnem obrambnem delu ne bo nobenih sprememb, vse ostalo bomo reševali s tako imenovano dvojno rabo," je dejal Han. Izpostavil je še, da takšna strategija ne sme biti stvar ene vlade ali zgolj ene stranke, pač pa stvar družbenega dogovora z vsemi strankami. Tako je ocenil, da bi bilo smiselno srečanje predsednikov vseh političnih strank.

O tem, ali razpolagajo z informacijami, če bo takšen načrt Slovenije sprejemljiv tudi za Nato, pa je dejal, da "smo konec koncev mi gospodarji na tej zemlji". "Vsi tisti, ki zdaj veliko govorijo o vojnah, naj predvsem poskrbijo malo za mir. Nič nam ne bo pomagalo, če bomo izstreljevali rakete na druge države," je še sklenil.

Bolj ostri so medtem v Levici, ministri katere so danes glasovali proti predlogu. Kritični so do pozivov tako Nata, Evropske komisije in posameznih svetovnih voditeljev, ki po njihovem mnenju kličejo k povečevanju javnih izdatkov za vojsko, ki bo šlo na račun siromašenja socialne države in javnih storitev.

"Kot vse predhodne resolucije tudi tokratna kot razlog navaja zaostreno mednarodno varnostno okolje, ne da bi pri tem navedla dejanske vzroke za zaostritev. Če bi jih, bi namreč hitro spoznali, da sta ravno oboroževanje in geopolitično napenjanje mišic vzrok slabšanja mednarodnih odnosov. To je samoizpolnjujoča prerokba, v kateri skoraj celotna slovenska politika ves čas aktivno sodeluje," so navedli v Levici.

Sami takšno usmeritev zavračajo, saj menijo, da bo nadaljevanje takšnih politik poglabljalo napetosti. Obenem napovedujejo, da bodo še naprej nasprotovali "oboroževalni histeriji na škodo ljudi" ter se zavzemali za iskanje poti za reševanje sporov za pogajalsko mizo.

Sajovic: Želja je, da je Slovenija država, odločna v obrambi

Po besedah obrambnega ministra Boruta Sajovica je želja predvsem, da Slovenija ostane varna, stabilna in odporna država, odločna v obrambi. "Svet je geostrateško na viharjih, spremembah, ki jim že desetletja in desetletja ni bilo primera in para. Temu se je treba prilagoditi in to delamo tudi v Sloveniji, izpolnjujemo zaveze, ki prej desetletja niso bile izvedene," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za obrambo Sajovic.

Bolj pomembna kot obrambni nakupi, pri čemer sledijo zmogljivostim, ki jih zagovarja slovenska vojaška stroka, pa je po besedah Sajovica kadrovska krepitev. "Zato gremo v smeri širjenja prostorskih dopolnilnih sil po zgledu Teritorialne obrambe," je dejal minister.

Ciljajo pa tudi na to, da bo državo pri varnosti podprla domača industrija in znanje.

Tudi sicer vlada v predlogu resolucije izpostavlja pomen dvojne rabe. "Ko smo septembra, oktobra o tem govorili v Sloveniji, je bilo doma in v tujini kar nekaj nasmihanja, zasmehovanja. Zdaj, ko se vsi skupaj pripravljamo na vrh v Haagu, pa je, tudi na srečanjih ministrov, to spoštovanja vredno mnenje, ki ga je treba še doreči in je blizu številnim državam znotraj zavezništva," je poudaril Sajovic.

Slovenija bo tako v okviru dvojne rabe ciljala na krepitev kibernetske varnosti, logistike in infrastrukture ter zdravstvenih kapacitet.