Določilo, da bi pri t.i. čistih zasebnikih delali le tisti javni zdravniki, ki imajo naziv primarij, je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović označila za preozko in administrativno. Po njenih besedah namreč v Sloveniji številni zdravniki že izpolnjujejo pogoje za pridobitev naziva primarij, pridobivanje naziva pa bi prineslo dodatna administrativna bremena. Točnega števila zdravnikov, ki pogoje izpolnjujejo, a za naziv doslej niso zaprosili, ne pozna, ocenjuje pa, da bi jih lahko bilo okoli 1000.

Predviden člen, ki pravi, da bi pri zasebnikih lahko delali le primariji, ki uvajajo nove metode zdravljenja, pa se predsednici zbornice zdi nerazumljiv. V tržnem delu zdravstva običajno namreč ne vpeljujejo novih metod zdravljenja. Vrhunski zdravniki najzahtevnejše zdravstvene storitve opravljajo v javnem zdravstvenem sistemu, praviloma v državnih ustanovah.

Od prve napovedi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva so sicer predvideno omejevanje dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih večkrat spremenili. Sprva je bila celo predvidena popolna prepoved. O predvideni ureditvi, ki bi delo pri zasebnikih omogočila le primarijem, je bila zdravniška zbornica obveščena v osnutku novele, ki so ga prejeli konec leta 2024. "Če primerjamo situacijo ob prvem osnutku zakona in sedaj, so stvari seveda bistveno bolj premišljene," je povedala Beović. Ob prvi napovedi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva so namreč v zbornici opozarjali pred odhodi zdravnikov iz javnih zdravstvenih ustanov.

Vlada in socialni partnerji so na dopoldanski seji Ekonomsko-socialnega sveta uskladili skoraj vse člene predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti. So pa spremenili člen, ki ureja omejitve dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih. To bo predvidoma omogočeno le vrhunskim strokovnjakom z nazivom primarij, ki na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja, je v izjavi povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

"Tudi sami nismo prepričani, da je ta dikcija naziv primarij dejansko najboljša, ali res zajame tiste strokovnjake, za katere želimo to delo omogočiti. Trenutno še gledamo prakse po drugih državah," je glede očitkov z zdravniških vrst dejala ministrica.

Zdravnik mora za pridobitev naziva primarij glede na veljavni pravilnik v zdravstveni dejavnosti po opravljenem strokovnem izpitu delati vsaj 20 let. Vsaj štiri leta mora pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe delati kot vodja organizacijske enote. Med pogoji so navedeni tudi objava strokovnih člankov oziroma prispevkov, vsaj trikratno imenovanje za mentorja, aktivna udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih in tečajih ter aktivno delovanje v organih Slovenskega zdravniškega društva oziroma Zdravniške zbornice Slovenije.