ZDAJ JE URADNO: WHO razglasila izbruh novega koronavirusa za pandemijo

Svet

Izbruh novega koronavirusa v svetu je dosegel razsežnosti pandemije, je danes sporočil generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. Več informacij sledi.

Novi izbruh koronavirusa je prva pandemija, ki jo povzroča koronavirus, je na novinarski konferenci v Ženevi povedal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. "WHO ves čas spremlja izbruh in globoko smo zaskrbljeni zaradi skrb zbujajoče ravni širjenja in resnosti ter skrb zbujajoče ravni neukrepanja," je dejal Tedros. "Zato smo ocenili, da covid 19 lahko označimo za pandemijo," je povedal.

V zadnjih dveh tednih se je število okuženih zunaj žarišča izbruha, Kitajske, povečalo za 13-krat, število prizadetih držav pa se je potrojilo. "Na tisoče pa se jih bori za življenje v bolnišnicah," je dejal generalni direktor WHO in opozoril, da se bo v prihodnjih dnevih in tednih število obolelih in umrlih zaradi koronavirusa le še povečevalo.

BI KOPRČANI DANES ŠE OPRAVILI VOZNIŠKI IZPIT? Preizkusi v Kopru konec marca

Le vsak tretji dolgoletni slovenski voznik bi danes še opravil vozniški izpit. Tako je pokazala lanska Turneja mobilnosti, v kateri je v simulator vožnje DRAJV sedlo nekaj manj kot 300 voznikov iz desetih slovenskih regij. Koprčani so se med vsemi regijami odrezali najbolje v situaciji, ko je izpred šolskega avtobusa na cesto stekel otrok.

"Opisovanje situacije kot pandemije ne spremeni ocene WHO o grožnji, ki jo predstavlja ta koronavirus. Ne spremeni tega, kar počne WHO, in ne spremeni tega, kar morajo storiti države," je dodal. Do danes je 114 držav poročalo, da je 118.000 ljudi zbolelo za covid-19, boleznijo, ki jo povzroča virus, znan kot SARS-CoV2. 4291 ljudi je umrlo.

Tedros je opozoril, da besede pandemija ne gre jemati zlahka. "Gre za besedo, ki lahko, če je zlorabljena, povzroči strah ali neupravičeno sprijaznjenje, da je boja konec, kar lahko vodi v nepotrebno trpljenje in smrti," je dejal. "Še nikoli nismo imeli pandemije, ki bi jo sprožil koronavirus. In hkrati še nismo imeli pandemije, ki bi jo lahko nadzorovali," je bil optimističen. Vendar pa morajo države ukrepati in to agresivno, je ponovno pozval Tedros.

Poudaril je, da statistični podatki o razširjenosti virusa ne opišejo celotne zgodbe. "Več kot 90 odstotkov primerov okužbe je v zgolj štirih državah. In v dveh - Kitajski in Južni Koreji - se število novih primerov pomembno zmanjšuje," je pojasnil prvi mož WHO. Izpostavil je, da v 81 državah virusa še niso zabeležili, v 57 državah pa imajo manj kot deset primerov. "Ne moremo bolj jasno in glasno poudariti - vse države skupaj lahko še vedno spremenijo smer te pandemije," je dejal.

"Če bodo države zaznale, testirale, obravnavale, izolirale, izsledile okužbe, bodo tiste z le nekaj okužbami lahko preprečile, da bi ti primeri okužbe postali žarišča za širjenje virusa v družbi," je pojasnil namen ukrepov boja za zajezitev širjenja koronavirusa. Pa tudi tiste države, v katerih že imajo velika žarišča okužb, lahko spremenijo trend širjenja okužb, je prepričan Tedros. Po njegovih besedah je že več držav dokazalo, da se ta virus lahko zatre in nadzira.

DOČAKALI SMO JO: Nova Škoda Octavia 2020 že v prodaji pri Porsche Koper!

"Končno smo dočakali novo generacijo izjemno priljubljenega modela Škoda Octavia Combi. Nova generacija vas bo prepričala, tako glede zunanjega dizajna, notranje prostornosti in praktičnosti kot tudi glede tehnologije in varnosti," pravi Samo Vergan, vodja prodaje znamke Škoda pri Porsche Koper.

"Največji izziv za številne države, ki se zdaj soočajo z velikim številom okužb ali hitrim širjenjem virusa v družbi, pa ni, ali lahko to storijo tudi one, ampak ali bodo to hotele storiti," je opozoril. "Nekatere države se spopadajo s pomanjkanjem zmogljivosti, druge s pomanjkanjem materiala, nekatere pa s pomanjkanjem odločenosti," je dejal Tedros. Pri tem je pohvalil ukrepe Irana, Italije in Južne Koreje v njihovem boju proti širjenju koronavirusa. "Zavedamo se, da ti ukrepi močno obremenjujejo družbe in gospodarstva, tako kot so jih tudi na Kitajskem," je dejal.

"Zato pozivamo vse države, da aktivirate in okrepite svoje mehanizme za krizno odzivanje, da obveščate ljudi glede nevarnosti in kako se lahko zaščitijo ter da najdete, izolirate, testirate in zdravite vsak primer okužbe s koronavirusom ter izsledite vsak stik," je dejal in pozval tudi k primerni pripravi zdravstvenih zmogljivosti, tako bolnišnic kot tudi zdravstvenega osebja. "Predvsem pa skrbimo drug za drugega," je še dodal prvi mož WHO. "V tem smo skupaj. Naredimo prave stvari umirjeno in zaščitimo državljane sveta. To je mogoče," je še dejal Tedros.

Kaj je pandemija?

Pandemija pomeni, da se je nevarnost za zdravje razširila praktično po vsem svetu. S tem se označuje predvsem geografsko razširjenost hudo nalezljive bolezni za razliko od epidemije, ki je omejena na določeno državo ali regijo. Po kriterijih WHO postane epidemija pandemija, ko je bolezen za določeno populacijo nova, ko povzroča resne zdravstvene težave pri ljudeh in ko se z lahkoto in obsežno širi med ljudmi. Bolezen, ki je sicer prisotna po vsem svetu, četudi je za njo umrlo veliko ljudi, torej še ni pandemija, če se ne širi zelo hitro.

Skozi zgodovino je znanih kar nekaj pandemij, zlasti črnih koz ali tuberkuloze. Med najstrašnejšimi je v zgodovinskem spominu še vedno črna smrt, pandemija kuge, ki je v 14. stoletju pomorila okoli 75 milijonov ljudi. Po nekaterih ocenah je bilo žrtev celo 200 milijonov. Še vedno je na primer prisotna pandemija virusa hiv oz. aidsa, bolezni, ki prizadene imunski sistem in ki je po podatkih agencije ZN za boj proti aidsu (Unaids) zahtevala 32 milijonov smrtnih žrtev.

V modernejšem obdobju je imelo človeštvo opraviti predvsem s pandemijami gripe. Od 20. stoletja so v svetu zabeležili štiri pandemije gripe. Najhujša je bila španska gripa, ki jo je po prvi svetovni vojni povzročil virus H1N1. Prizadet je bil velik del svetovnega prebivalstva in po podatkih WHO je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi. Leta 2009 se je podtip virusa H1N1 ponovno pojavil in povzročil pandemijo t. i. prašičje gripe. Bolezen je po podatkih WHO terjala 18.500 življenj v 214 državah, najmanj eno tudi v Sloveniji.

BI KOPRČANI DANES ŠE OPRAVILI VOZNIŠKI IZPIT? Preizkusi v Kopru konec marca

Le vsak tretji dolgoletni slovenski voznik bi danes še opravil vozniški izpit. Tako je pokazala lanska Turneja mobilnosti, v kateri je v simulator vožnje DRAJV sedlo nekaj manj kot 300 voznikov iz desetih slovenskih regij. Koprčani so se med vsemi regijami odrezali najbolje v situaciji, ko je izpred šolskega avtobusa na cesto stekel otrok.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija