Zunanji ministri članic zveze Nato so včeraj v Bruslju opravile še zadnje priprave na srečanje voditeljev 3. in 4. decembra v Londonu. Te potekajo v senci kritik francoskega predsednika o klinično mrtvem zavezništvu, ki so po pogostih grobih napadih ameriškega predsednika Donalda Trumpa še dodatna zaušnica Natu.

Cerar je izpostavil, da so se prav vsi izrekli o tem, da je za nadaljnje delovanje Nata najpomembnejša enotnost, solidarno delovanje in skupna zaveza skupnim ciljem, tako da lahko ta obrambna in politična zveza še naprej lahko opravlja svojo funkcijo, ker je tudi v interesu Slovenije, ker zagotavlja našo varnost. "Ugotovili smo, da je Nato še kako živ," je še poudaril.

O Macronovih kritikah je Cerar dejal, da so znotraj Nata vselej bili različni pristopi in pogledi, a da vsi težijo k istim ciljem - varnosti. "Ko se pojavijo izjave, ki zelo močno odstopajo od tega, to ni ravno produktivno. Včasih se želi s takšnimi izjavami tudi sprožiti neke procese, premisleke. V tem smislu so lahko dobrodošle," je menil, a ob tem pozval k previdnosti pri kritikah in h konstruktivnosti.

Cerar sicer meni, da EU potrebuje tudi svoje lastne obrambne zmogljivosti, ki bodo morale biti v prihodnje vse močnejše in učinkovitejše, saj se ni mogoče zanašati na ZDA ali koga tretjega, a da to ne sme biti v nasprotju z Natom, temveč se mora z njim dopolnjevati.

Minister je v imenu Slovenije podprl idejo nemškega kolega Heika Maasa, podano v odziv na Macronove kritike, da se oblikuje skupina strokovnjakov oziroma modrecev, ki bodo znali pravilno ovrednotiti delovanje Nata in podati predloge za izboljšave pri skupnem soočanju z novimi izzivi. Podrobnosti za zdaj niso znane. Konkretne odločitve naj bi sprejeli na vrhu v Londonu.

Za zdaj je znano, da naj bi to skupino modrecev vodil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg in da naj bi ideje oziroma strateški pregled Nata pripravila do naslednjega vrha leta 2021. Pobudo primerjajo s skupino 12 strokovnjakov, vzpostavljeno leta 2009, zadolženo za pripravo novega strateškega koncepta Nata, ki jo je vodila bivša ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.

Osrednja tema v Londonu, kjer bodo sicer obeležili 70. obletnico zavezništva, bo pravična delitev bremen. Lanski julijski vrh so zaznamovale grobe Trumpove kritike zaradi preskromnih obrambnih proračunov preostalih zaveznic. V Natu sicer še pripravljajo poročilo o osveženih podatkih o obrambnih izdatkih na podlagi nacionalnih načrtov zaveznic, ki ga bodo obravnavali voditelji.

Cerar je izpostavil, da je Slovenija trend zmanjševanja obrambnih izdatkov ustavila leta 2015, leta 2016 pa obrnila in da že peto leto povečuje obrambne izdatke. Te je po njegovih besedah od leta 2015 do letos povečala s 361 milijonov evrov na 466 milijonov, kar je nominalno znaten dvig, a zaradi velike gospodarske rasti se v odstotku BDP ne kaže tako.

Zunanji ministri so sicer potrdili vesolje kot peto operativno domeno - poleg kopnega, zraka, morja in kibernetike. Potrdili pa so tudi Natovo politiko ničelne tolerance do spolnega izkoriščanja in zlorab. To po Cerarjevih besedah doslej ni bilo zapisano v obliki norme, zavezujoče na enak način za vse, tako da je pomemben korak v pravo smer, da se temu javno reče bobu bob.