Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Štefan Kušar je danes spomnil, da je z vlado Janeza Janše prišlo do reorganizacije resorja, tako da mu je bilo priključeno še področje dela, zato neposredna primerjava predlaganega rebalansa s sprejetim proračunom za letošnje leto ni mogoča.

Sredstva A bilance so se z rebalansom po njegovih besedah zvišala za okoli 43 milijonov evrov na 781,2 milijona evrov, povečanje pa sestavljajo integralna sredstva, ki se zvišujejo za okoli 16 milijonov, kohezija, ki pridobiva 26 milijonov evrov, in namenska sredstva, ki ostajajo praktično nespremenjena. Sredstva B bilance se z 97,2 milijona evrov ne spreminjajo bistveno.

Na ministrstvu so, tako pravi Kušar, s prevzemom področja dela podedovali manko v višini 30 milijonov evrov. Predlagani rebalans posledično največje povečanje sredstev, več kot 23 milijonov evrov, vzpostavlja za transferje za brezposelne.

Potreba izhaja iz zvišanja minimalne plače, ki se je prek zakonske formule preneslo na denarno nadomestilo za brezposelne. To namreč skladno z noveliranim zakonom o urejanju trga dela od letošnjega leta znaša najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, lahko pa doseže tudi 130 odstotkov bruto minimalne plače.

Okoli 10 milijonov evrov se s predlaganim rebalansom dodaja še pri subvencioniranju študentske prehrane, kar terja novela zakona o položaju študentov, sprejeta konec leta 2025. 

Pri za letos predvidenih evropskih sredstvih je državni sekretar izpostavil potrebo po hitrejšem črpanju, saj jih je Slovenija do konca avgusta počrpala le okoli 44 odstotkov.

Je pa zadovoljen, da so do konca avgusta v okviru načrta za okrevanje in odpornost skupaj z agencijo Spirit pravočasno dosegli vseh 38 mejnikov in ciljev ter zaključili 680 projektov. Za te ukrepe bo Slovenija prejela skupaj blizu 291 milijonov evrov.

Kušar se je dotaknil še nekaterih predvidenih rezov, pri tem pa zagotovil, da ne gre za krčenje storitev, temveč posledico "nerealizacije ali pa tehničnih prerazporeditev". Tako so predvideli okoli 10 milijonov evrov manj za aktivno politiko zaposlovanja, za štiri milijone evrov se znižujejo tudi spodbude za rast podjetij. Znižali so še sredstva pri turizmu, ker v Lipici še ne bodo prenovili bazena.

"Rebalans smo pripravili odgovorno, pretežni del povečanja izhaja iz zakonskih obveznosti in evropskih sredstev, ne iz nekih novih diskrecijskih potreb oziroma porabe, znižanja pa so večinoma posledica nerealizacije in tehničnih prenosov, ne pa krčenja storitev. Kljub podedovanemu manku na področju dela smo zagotovili izvajanje vseh zakonskih obveznosti in ključnih politik, od podpore podjetništvu in internacionalizaciji do varstva brezposelnih, tako da v prihodnje ostaja naša osrednja naloga pospešeno in učinkovito črpanje evropskih sredstev," je povzel državni sekretar.

Večjih polemik v poslanski razpravi ni bilo. Sta pa Metka Pešl Šater in Sara Žibrat (obe Svoboda) spomnili, da je resorni minister Anže Logar na zaslišanju na odboru kot svoj cilj izpostavil zvišanje dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2040 na 100.000 evrov, potem ko je bila lani pri okoli 67.000 evrih.

V tej luči ju je zanimalo, kako nameravajo do tako velikega napredka, če znižujejo postavki za pospeševanje razvoja gospodarstva ter spodbud za rast in razvoj podjetij. Kušar je ponovil, da so na področju dela podedovali 30-milijonski manko, in dodal, da so se s predvidenimi sredstvi posvetili podpori tehnološkim razvojnim projektom in kreiranju novih delovnih mest.