Načrtovana postavitev približno 30 metrov visoke bazne postaje ob vodohranu Šalet v Izoli odpira nova vprašanja. Potem ko smo že poročali, da Krajevna skupnost Jagodje–Dobrava v postopek umeščanja ni bila vključena, zdaj na Rižanskem vodovodu Koper pojasnjujejo, da tudi sami pri izbiri lokacije in načrtovanju posega niso sodelovali ter niso izdali projektnih pogojev, mnenja ali soglasja. Ocenjujejo tudi, da so predvideni posegi znotraj varovalnega območja vodovodne infrastrukture in da bi lahko omejili prihodnjo širitev vodohrana. Za pojasnila smo se že pred dnevi obrnili tudi na Občino Izola, vendar njihovih odgovorov do objave članka nismo prejeli. Poslala nam jih je naknadno, po današnji objavi. Občina je sicer po navedbah Telemacha ena od institucij, ki je za projekt že podala pozitivno mnenje glede skladnosti s prostorskimi akti in posega v varovalni pas občinske ceste.
BAZNA POSTAJA TIK OB VODOHRANU: RVK opozarja na varovalno območje, občina presenečena nad nasprotovanjem krajanov
Izola
Bazna postaja ob ograji vodohrana
Kot smo že poročali, je investitor bazne postaje podjetje Telemach. Po projektni dokumentaciji naj bi bilo ograjeno območje novega objekta umeščeno severovzhodno od obstoječega vodohrana Šalet, z odmikom približno 1,5 metra od njegove ograje. Telemach je že potrdil, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pri Upravni enoti Izola, postopek pa še ni zaključen.
Na Rižanskem vodovodu Koper so za Regional potrdili, da je po dokumentaciji, s katero razpolagajo, bazna postaja predvidena ob ograji vodohrana Šalet. Hkrati so pojasnili, da v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za postavitev bazne postaje niso izdali projektnih pogojev, mnenja ali soglasja.
Telemach je v odgovorih za naš prejšnji prispevek navedel, da so bila za projekt pridobljena vsa potrebna pozitivna mnenja. Med njimi so navedli mnenja Elektro Primorske, Občine Izola glede skladnosti s prostorskimi akti in posega v varovalni pas občinske ceste, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Agencije za civilno letalstvo ter ministrstva za obrambo.
RVK: Posegi so znotraj varovalnega območja
Rižanski vodovod smo vprašali tudi, ali predvidena lokacija leži znotraj varovalnega območja vodovodne infrastrukture. "Po naši oceni so predvideni posegi načrtovani znotraj varovalnega območja vodovodne infrastrukture," so odgovorili. Dodali so, da presoja posebnih prostorskih ali drugih omejitev za gradbene posege ni v njihovi pristojnosti in nas za podrobnejša pojasnila napotili na pristojno občinsko službo.
Telemach je pred tem za Regional navedel, da načrtovana gradnja ne posega v varovalni pas javnega vodovoda ter da je bila pri pripravi projekta preverjena obstoječa vodovodna infrastruktura.
Morebitnih vplivov ne morejo celovito oceniti
Na vprašanje, ali bi izkopi, temeljenje stolpa ali dostop gradbene mehanizacije lahko vplivali na vodohran oziroma drugo vodovodno infrastrukturo, so na RVK odgovorili, da vseh vplivov ne morejo oceniti. "Ker Rižanski vodovod Koper ni sodeloval pri načrtovanju posega in ni bil seznanjen z vsemi podrobnostmi načrtovane gradnje, morebitnih vplivov posameznih gradbenih del ne moremo celovito oceniti," so zapisali.
Dodajajo, da bi morala biti morebitna tveganja za vodovodno infrastrukturo ustrezno obravnavana v projektni dokumentaciji. Ob tem so navedli še, da bi postavitev bazne postaje na gradbeni parceli vodohrana lahko omejila možnosti njegove predvidene prihodnje širitve.
Telemach predvidel zaščitne ukrepe
Telemach je v odgovorih pojasnil, da so pri gradnji predvideni zaščitni ukrepi. Med drugim naj bi bili zagotovljeni zakoličba in označitev vodov, omejitev območja izkopa, nadzor izkopov, zaščita obstoječih infrastrukturnih vodov, geotehnični nadzor ter usklajen dostop gradbene mehanizacije.
Rižanski vodovod pa na vprašanje, ali lahko zagotovi, da načrtovana gradnja ne bo vplivala na kakovost pitne vode ali zanesljivost oskrbe, odgovarja, da takšne presoje ne more podati. "Rižanski vodovod Koper ni investitor načrtovane gradnje, prav tako ni sodeloval pri njeni pripravi in ni izdal projektnih pogojev ali mnenja. Zato ne moremo presojati morebitnih vplivov načrtovanega posega na vodovodno infrastrukturo, kakovost pitne vode ali zanesljivost oskrbe."
Po njihovih navedbah mora takšno presojo na podlagi ustrezne projektne dokumentacije in strokovnih podlag zagotoviti investitor v okviru predpisanih postopkov.
Pri izbiri lokacije niso sodelovali
Na Rižanskem vodovodu so potrdili tudi, da niso bili vključeni v postopek izbire lokacije. Ker jim morebitne alternativne lokacije in njihove značilnosti niso bile predstavljene, ne morejo oceniti, ali bi bila katera druga lokacija z vidika varovanja vodovodne infrastrukture primernejša.
Kot smo že poročali, v postopek umeščanja ni bila vključena niti Krajevna skupnost Jagodje–Dobrava. Predsednik KS Giuliano Ritoša je povedal, da so za projekt izvedeli od enega od krajanov. Zaradi tega je krajevna skupnost na zahtevo krajanov sklicala interesni zbor.
Občina Izola na vprašanja odgovorila po objavi članka
Na Občino Izola smo že pred objavo prvega prispevka naslovil vprašanja o načrtovani postavitvi bazne postaje, vendar odgovorov do objave današnjega članka nismo prejeli. Med drugim nas je zanimalo, kdaj je bila Občina Izola prvič seznanjena z načrtovano postavitvijo približno 30 metrov visoke bazne postaje in kakšno je njeno uradno stališče do projekta.
Vprašali smo tudi, ali je občina v postopku izdala soglasje, mnenje ali drugo pozitivno stališče in na kakšni podlagi. Telemach je namreč pred tem navedel, da je pridobil tudi pozitivno mnenje Občine Izola glede skladnosti projekta s prostorskimi akti in posega v varovalni pas občinske ceste.
Občino smo posebej vprašali tudi, ali je pri obravnavi projekta preverila dejstvo, da je lokacija predvidena v neposredni bližini vodohrana Šalet, ali na tem območju veljajo posebne omejitve zaradi varovanja vodovodne infrastrukture oziroma pitne vode ter ali je bilo v postopku pridobljeno mnenje oziroma soglasje Rižanskega vodovoda Koper.
Občino smo vprašali tudi, zakaj KS Jagodje–Dobrava in krajani po njihovih navedbah o projektu niso bili vključeni oziroma uradno obveščeni že v zgodnejši fazi ter ali občina meni, da bi morala biti lokalna skupnost pri umeščanju takšnega objekta vključena prej.
Zanimalo nas je še, ali ima občina možnost vplivati na lokacijo oziroma izvedbo projekta, če bi krajani na interesnem zboru izrazili jasno nasprotovanje, ter ali se bo predstavnik občine zbora udeležil in stališča lokalne skupnosti posredoval pristojnim organom.
Občina: S projektom smo seznanjeni od leta 2019
Po objavi prispevka pa smo prejeli tudi odgovore Občine Izola, ki pojasnjuje, da je bila s projektom kot mnenjedajalec seznanjena že leta 2019, ko je investitor v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja zaprosil za mnenje in soglasje za poseg v varovalni pas občinske ceste. Takrat izdano soglasje je pozneje prenehalo veljati, zato je investitor leta 2025 ponovno zaprosil za ustrezna mnenja.
Občina v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja nastopa kot mnenjedajalec in v okviru svojih pristojnosti presoja skladnost dokumentacije z občinskimi prostorskimi akti in predpisi s področja prometa, so zapisali.
Septembra 2025 je občinski Urad za komunalne dejavnosti investitorju izdal pozitivno mnenje in soglasje za poseg v varovalni pas občinske ceste, Urad za prostor pa je oktobra 2025 izdal pozitivno mnenje o skladnosti za nezahtevni objekt. Občina poudarja, da gre za mnenja, ki jih izdaja v okviru zakonsko določenih pristojnosti, medtem ko o izdaji gradbenega dovoljenja odloča pristojna upravna enota.
Občina glede vodovoda napotuje na RVK
Glede bližine vodohrana Šalet na občini pojasnjujejo, da je umestitev bazne postaje načrtovana na meji z območjem, ki je že namenjeno infrastrukturi, torej vodohranu Šalet. Pri umeščanju naj bi sledili tudi določilu o maksimalnem možnem varovanju strnjenih kmetijskih površin pred razkosanjem zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav. Dodajajo, da površina, na kateri je predvidena bazna postaja, trenutno ni v uporabi za kmetovanje.
Občina obenem poudarja, da so posegi v varovalne pasove infrastrukturnih objektov in omrežja javnega vodovodnega sistema v pristojnosti Rižanskega vodovoda Koper, ki tako kot občina v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo nastopa kot mnenjedajalec.
Na naše konkretno vprašanje, ali je bilo v postopku pridobljeno mnenje oziroma soglasje Rižanskega vodovoda in ali je bila posebej presojena varnost vodohrana ter pripadajoče infrastrukture, so odgovorili: "To je vprašanje za Rižanski vodovod Koper."
Kot smo že navedli, pa so nam na Rižanskem vodovodu Koper pred tem izrecno potrdili, da v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja niso izdali projektnih pogojev, mnenja ali soglasja. Pojasnili so tudi, da so po njihovi oceni predvideni posegi načrtovani znotraj varovalnega območja vodovodne infrastrukture.
Občina dodaja, da je za pridobitev vseh potrebnih mnenj in druge dokumentacije odgovoren investitor, njihovo izpolnjevanje pa se preverja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pred upravno enoto.
"Presenečeni smo nad takšnim nasprotovanjem"
Glede nevključitve Krajevne skupnosti Jagodje–Dobrava in krajanov je občina med drugim pojasnila, da je bazna postaja predvidena na meji z območjem, ki je že namenjeno infrastrukturi ter da so na tem območju antene postavljene že več desetletij.
Na vprašanje, ali lahko občina še vpliva na lokacijo oziroma izvedbo projekta, če bi krajani na interesnem zboru izrazili jasno nasprotovanje, pa so odgovorili: "Občina je presenečena nad takšnim nasprotovanjem, krajani Jagodja so večkrat izpostavili slabo pokritost s signalom. Vsekakor pa si želimo konsenzualne rešitve. Verjamemo, da se bo na današnji predstavitvi projekta našla rešitev, sprejemljiva tako za investitorja kot za občane."
Na današnjem interesnem zboru bo po zagotovilih občine prisoten tudi njen predstavnik.
Postopek še ni zaključen
Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je vložena pri Upravni enoti Izola, postopek pa po navedbah Telemacha še ni zaključen.
Podjetje pojasnjuje, da je bila lokacija izbrana na podlagi tehničnih in omrežnih kriterijev ter ob upoštevanju prostorskih, lastninskih, infrastrukturnih in dostopnih pogojev. Pred vložitvijo vloge formalnega javnega posveta s krajevno skupnostjo ni bilo.

