Ministrica je na novinarski konferenci po seji vlade dejala, da obžaluje odločitev sodišča v Strasbourgu, ki je po njenih besedah imelo priložnost, da dokaže, da so bile kršene človekove pravice slovenskih ribičev. Ribiči so žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe in so kaznovani za to, ker lovijo v slovenskem morju, je dejala.

"Država bo ne glede na odločitev še naprej podpirala naše ribiče ter jim seveda nudila vso potrebno pomoč in zaščito ter si prizadevala, da Hrvaška prizna razsodbo arbitražnega sodišča in jo implementira v svoj pravni red," je povedala.

Generalni direktor na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Rakovec je podobno zagotovil nadaljnjo podporo ribičem, ob tem je omenil tudi možnost dodatnih vladnih ukrepov za njihovo zaščito. Globe hrvaških organov slovenskim ribičem, ki skupaj znašajo že 3,4 milijona evrov, je označil za "neupravičene in absurdne, ker gre za slovensko ozemlje".

Morebiten uklonilni pripor, ki bi ga lahko uvedle hrvaške oblasti proti slovenskim ribičem, pa bi po njegovih besedah pomenil meddržavni incident.

Rakovec je še poudaril, da današnja odločitev sodišča v Strasbourgu v ničemer ne vpliva na arbitražno razsodbo, s katero je bila leta 2017 določena meja med Slovenijo in Hrvaško. "Arbitražna razsodba velja in današnja odločitev na arbitražno razsodbo nima niti najmanjšega vpliva," je povedal.

Dodal je, da bo Slovenija Hrvaško znova pozvala, naj razsodbo uveljavi. Rakovec je še dejal, da so odnosi med državama sicer dobri in naredili bodo vse, da takšni tudi ostanejo.

ESČP je danes v primeru pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi izdajanja kazni za ribolov v Piranskem zalivu soglasno sprejelo odločitev, da pritožbe na sodišče v Strasbourgu niso dopustne, češ da bi pritožniki lahko razumno predvideli, da bo njihovo ravnanje v spornih vodah predstavljalo manjše prekrške v skladu z veljavno hrvaško zakonodajo.

Sodišče je še poudarilo, da njegova odločitev ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje.

Rakovec je v zvezi s tem poudaril, da med Slovenijo in Hrvaško ne tečejo nobeni pogovori o sporu glede meje, saj je bil ta z arbitražno razsodbo rešen, meja na morju pa je določena. "Kot veste, je mejo na morju arbitražno sodišče že natančno določilo s koordinatami in dodatni sporazum ni potreben," je pojasnil.

Poleg slovenskih so se na ESČP pritožili tudi hrvaški ribiči, ki Sloveniji očitajo procesne napake. Rakovec je ocenil, da se pritožb slovenskih in hrvaških ribičev ne more primerjati, saj so precej drugačne in ni neposredne povezave. Tako tudi ni mogoče predvideti, kako bi lahko v njihovem primeru odločilo sodišče v Strasbourgu.

Zastopnica slovenskih ribičev: Odločitev ESČP veliko razočaranje

Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da pritožbe slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi kazni za ribolov v Piranskem zalivu niso dopustne, je negativno presenečenje in veliko razočaranje, pa je danes dejala zastopnica ribičev Maja Menard. V izjavi za medije je še ocenila, da je sodišče v celoti sledilo argumentaciji Hrvaške.

Pri tem je sodišče po njenih besedah zelo jasno zavzelo stališče, da hrvaško nepriznavanje veljavnosti arbitražne razsodbe zadostuje, da se postavi pod vprašaj veljavnost arbitražne razsodbe in s tem tudi določitev meje.

"To pomeni, da v bistvu za sodišče na tej podlagi meja med državama sploh ni določena, hkrati pa sodišče šteje, da slovenski ribiči ne morejo veljavno argumentirati, da niso bili zakonito obsojeni po hrvaškem pravu," je dejala. Dodala je, da hrvaško pravo na predvidljiv način določa državno mejo, in sicer je pravna podlaga za takšne obsodbe po mnenju ESČP veljavno vzpostavljena s podzakonskim aktom, in sicer pravilnikom hrvaškega ministrstva.

Na tej podlagi evropsko sodišče sklepa, da bi slovenski ribiči morali predvidevati, da bodo lahko na podlagi takšnega pravilnika obsojeni za nezakonit ribolov in nezakonito prečkanje državne meje pred hrvaškimi organi pregona in tudi sodišči, je dejala Menard.

Z vidika zastopnice ribičev se zastavlja veliko vprašanje legitimnosti ESČP, veljavnosti evropske konvencije in položaja posameznikov v tej luči ter na splošno tudi veljavnosti mednarodnega prava za nekatere države.

Zastavlja se vprašanje, kako lahko pravilnik o ribolovnem območju, ki ga izda eno ministrstvo, veljavno določi državno mejo tudi za policijske organe. To poraja tudi vprašanje, ali lahko to naredi vsaka država, je dejala.

"Odločitev sodišča postavlja slovenske ribiče v zelo neugoden položaj, kršene so njihove pravice," je še poudarila. Dodala je, da za ribiče ostaja težka realnost nadaljevanje kazenskih pregonov, postopkov in zelo visoki zneskih glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov.

Zoper današnjo odločitev, ki jo je sprejel mali senat ESČP, po njenih besedah ni možna pritožba. Po 43. členu evropske konvencije o človekovih pravicah sicer obstaja možnost prošnje oziroma zahteve velikemu senatu, da sprejme zadevo, a statistično gledano veliki senat redko sprejme drugačno vsebinsko odločitev od malega senata.