Potem ko je vlada z uredbo določila, da mora dobavitelj pri maloprodajni ceni za poslovne odjemalce v pogodbah za leto 2023, ki bodo sklenjene do konca letošnjega leta, upoštevati ceno na nemški borzi, in navzgor omejila strošek dobavitelja, bo danes predvidoma sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki bo po napovedih podjetjem zagotovil subvencijo za strošek elektrike za leto 2023.

Pri določitvi upravičenih stroškov se bo upoštevalo razliko med ceno, ki so jo podjetja za elektriko plačevala v letu 2021, in ceno, ki jo bodo za leto 2023, spodbujano pa bo tudi zmanjšanje porabe.

Subvencija bo v maksimalni višini izplačana v primerih, ko bodo podjetja porabo glede na leto 2021 zmanjšala za vsaj 30 odstotkov. Če jo bodo za manj ali bo poraba ostala enaka, bo subvencija ustrezno nižja. Znašala bo do 50 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer se bo lahko ta delež pri energetsko intenzivnih in posebej izpostavljenih energetsko intenzivnih podjetjih zvišal na 65 in 80 odstotkov.

Zakon bo predvidoma prinesel tudi shemi subvencioniranja skrajšanega delovnika in začasnega čakanja na delo ter ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

Vlada bo po napovedih obravnavala tudi predlog interventnega zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Skladno z dogovorom na evropski ravni je predvideno zmanjšanje porabe elektrike v konicah za vsaj pet odstotkov, kar bi spodbujali prek nižje omrežnine. Med drugim so predvidene subvencije za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije (OVE) ter možnost regulacije cene toplote iz daljinskega ogrevanja in subvencij za nakup lesnih peletov.

Del denarja za to bi prišlo z omejitvijo presežnih tržnih prihodkov, in sicer naj bi bilo glede na osnutek zakona, ki je bil v javni obravnavi, določeno, da prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na trgu na debelo v Sloveniji, ki presegajo 180 evrov na MWh, pripadajo državnemu proračunu. Izjema bi med drugim veljala za elektriko, proizvedeno z zemeljskim plinom.

Uzakonjen naj bi bil tudi solidarnostni prispevek podjetij, ki v Sloveniji pridobivajo in predelujejo surovo nafto in zemeljski plin. Prispevek naj bi bil glede na osnutek zakona določen kot razlika med dobičkom v letih 2022 in 2023 ter povprečnim dobičkom družbe v obdobju 2018-2021, zvišanim za 20 odstotkov.

Na dnevnem redu vlade je med drugim predlog sprememb zakona o javnem naročanju, ki na podlagi odločitve ustavnega sodišča odpravlja neskladnost dveh členov, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom. Predlog vsebuje dopolnitve za povečanje transparentnosti in konkurenčnosti v teh postopkih.