Kot je povedal mariborski podžupan Samo Peter Medved, mesto trenutno nima načrta za ravnanje v takih primerih, zato se bodo tega lotili takoj.

V prihodnje bo občinski odlok od investitorjev zahteval, da na območjih tveganja predhodno opravijo ustrezne raziskave. "Gradbeni delavci, ki izvajajo izkope, so zelo izpostavljeni in hitro lahko pride do tragedije, ne le za njih, pač pa tudi širše. Oba ukrepa bomo zelo hitro realizirali," je dejal podžupan.

Kot je še povedal, so v Mariboru tri izrazita območja, kjer bi lahko bilo še precej neeksplodiranih bomb. Gre za območje okoli železniške postaje ter območji Studencev in Tezna, ki so bila med drugo svetovno vojno najbolj bombardirana.

Po njegovih besedah imajo dobro označena območja, kjer so bombe dejansko eksplodirale, ne obstajajo pa natančne informacije, kje niso, a se da to s precejšnjo verjetnostjo predvideti. Zato se bodo lotili kartiranja, s katerim bodo lahko natančneje definirali tista območja, ki bodo vključena v spremenjeni odlok. Tega bo seveda moral potrditi še mestni svet.

Na mariborski občini so sicer zelo zadovoljni z opravljenim delom v času obeh deaktivacij. Kot je še povedal Medved, so vse službe delovale izjemno in se jim je za to tudi zahvalil. Prav tako občanom Maribora, ki so pokazali odgovornost in discipliniranost pri ravnanju, tako da večjih težav ni bilo.

Na resnost stanja v štajerski prestolnici opozarja tudi pirotehnik in nekdanji poveljnik regijske enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Oskar Neuvirt. V svoji karieri je sodeloval pri okoli 20 uničenjih bomb v mestu, že pred njim so jih uničili približno toliko, nekaj manj njegovi nasledniki.

"Podatkov o tem, koliko je še neeksplodiranih bomb, nima nihče. Analitiki ocenjujejo, da bi jih lahko bilo okoli odstotek in pol od vseh odvrženih," pravi Neuvirt, ki dodaja, da je bilo v letih 1944 in 1945 nad takrat "nemškim" Mariborom kar 29 napadov zavezniških sil, ki so odvrgle okoli 15.000 bomb.

Ob tem opozarja na več nesreč s starimi bombami, ki so se v zadnjih desetletjih zgodile po Evropi. Spominja se gradnje avtoceste, kjer je stroj naletel na 250-kilogramsko bomo in je ta eksplodirala, prav tako so v eni od eksplozij umrli trije pirotehniki, ki so bombo samo premaknili. Zelo poučen je bil po njegovih besedah tudi primer iz Avstrije, kjer je sredi noči prišlo do eksplozije v enem od parkov.

V javnosti se je ob tokratni akciji pojavilo vprašanje, ali je bilo potrebno tako široko zastaviti akcijo in ali ukrepi morda niso bili pretirani. Vsem tem poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič odgovarja, naj si na družbenih omrežjih pogledajo, kako to počnejo v tujini, potem pa ocenjujejo njihovo ravnanje. "Mi smo tukaj zato, da poskrbimo najprej za varnost ljudi in premoženja in to smo tudi storili," je dodal Zonjič.