Senat Višjega sodišča v Kopru, ki so ga sestavljali višji sodniki Vitomir Bohinec, Aleš Arh in Mara Bristow, je ugodilo pritožbi tožnika Mirka Matešića in v zasebni kazenski tožbi obtoženega Micheleja Puisso spoznal za krivega, da je 17. septembra 2015 v naselju Sergaši pri Kopru iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom.

"Po drugem odstavku 323. člena KZ-1 in 48. členu KZ-1 se obtožencu izreče kazen dve leti in šest mesecev zapora in stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega leta," piše v razsodbi, ki je vsaj za trenutek v življenje družine Matešić iz Kopra prinesla kanček zadovoljstva.

"Prvič po Markovi smrti sem začutila nekaj pozitivnega, nekaj sreče," je sodbo višjih sodnikov komentirala Ljiljana Matešić. V letih, ki so sledila tragični izgubi sina, je namreč doživela ogromno razočaranj, nepravilnosti, ki jim je bila priča, pa so ji vzela vsakršno zaupanje v slovensko sodstvo.

Ljiljana Matešić

Zakonca Matešić sta po petih letih in pol borbe na sodišču vendarle uspela doseči prvo zmago. "To je zmaga predvsem v smislu, da bo lahko tudi moj Marko našel svoj mir. Tako kot mi," je dejala Ljiljana in dodala: "To je tudi dokaz, da Puissa ni nedotakljiv in naj se tega tudi sam zaveda."

Kot je priznala, se ji dve leti in pol zaporne kazni za nekoga, ki je "iz malomarnosti povzročil smrt otroka in uničil življenje njegovi družini", ne zdita dovolj, a je tudi to vseeno neko zadoščenje. "Tako se bo tudi on nekaj časa počutil, kot se mi že zelo dolgo in se vedno bomo, utesnjeno." Kot je še dodala, bo v zaporu imel dovolj časa, da dobro razmisli o svojih dejanjih.

Marko Zorman

Prvi tovrsten primer v Sloveniji 

Z razsodbo višjega sodišča je zadovoljen tudi odvetnik Matešićevih, Marko Zorman, ki je od samega začetka opozarjal, da tožilstvo ne bi smelo odstopiti od pregona Puisse, sodišče pa mu je po vsej verjetnosti nato 'krilo hrbet'. Spomnimo, da je tožilec Slavko Ožbolt ovrgel kazenski pregon Puisse, po vloženi zasebni kazenski tožbi Matešićevih pa ga je sodnica Darja Srabotič oprostila krivde. "Problem tega postopka je večplasten. Največji je v tem, da je nekdo dobil zaporno kazen na podlagi zasebne kazenske tožbe. To se v demokratični državi preprosto ne bi smelo zgoditi," je prepričan Zorman, ki meni, da gre za prvi tovrstni primer v Sloveniji.

"Za to, da zastopa javni interes, imamo državno tožilstvo. Ne pa, da se, kot v tem primeru, breme, odgovornost, stroške in vse, kar sodi zraven, prenese na oškodovanca," poudarja odvetnik Matešićevih in nadaljuje: "Starši pokojnega so bili primorani iti v neko mukotrpno dokazovanje, da njihov sin ni bil kriv. Tožilstvo bi moralo voditi postopek, tudi če ni bilo prepričano v končni pozitiven razplet. Škandalozno je, da tega tožilstvo ni storilo. Takšnega tožilstva, če malo karikiram, niti ne potrebujemo."

A zgodba z odločitvijo višjih sodnikov morda še ni zaključena. Michele Puissa ima od izreka sodbe namreč 30 dni časa za pritožbo na vrhovno sodišče.