Donald Trump

Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da po temeljitem pregledu petkove "smešne, slabo spisane in izjemno protiameriške odločitve" vrhovnega sodišča administracija dviga uvozne dajatve "na v celoti dovoljeno in zakonsko preizkušeno" raven 15 odstotkov.

Ameriško vrhovno sodišče je v petek s šestimi glasovi proti trem razveljavilo carine, ki jih je Trump aprila lani uvedel na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih, pri čemer je ugotovilo, da tega ne bi smel storiti brez kongresa.

Trump je v odzivu v skladu z določili drugega zakona uvedel 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA. Začele naj bi veljati v torek, a za obdobje največ 150 dni.

Nove carine je Trump uvedel na podlagi 122. člena zakona o trgovini iz leta 1974. Ta pravna določba predsedniku omogoča, da za 150 dni uvede dajatve do 15 odstotkov, da se spopade z velikimi in resnimi težavami v plačilni bilanci. Po izteku tega roka je za nadaljevanje potrebna odobritev kongresa.

Glede na izvršni ukaz, ki ga je s tem v zvezi podpisal v petek, je iz novih carin izvzeto določeno uvoženo blago, vključno z nekaterimi živili, kritičnimi minerali, elektroniko in avtomobili. Prav tako niso obdavčeni izdelki iz Kanade in Mehike, zajeti v trgovinskem sporazumu iz leta 2018.

Države so sicer s Trumpom sklepale trgovinske dogovore, da se izognejo sedaj razveljavljenim carinam, njihova usoda pa za zdaj ni jasna. "Nekatere veljajo. Mnoge veljajo. Nekatere ne bodo veljale in bodo nadomeščene z drugimi carinami," je v petek dejal Trump.

Tako Velika Britanija kot Avstralija sta z ZDA dogovorili carine v višini 10 odstotkov.

Tudi Bruselj in Washington sta julija lani sklenila dogovor, po katerem so ZDA carine na uvoz večine blaga iz članic unije omejile na največ 15 odstotkov, Bruselj pa se je med drugim zavezal k odpravi carin na uvoz vseh industrijskih proizvodov.

Nemški kancler Friedrich Merz, ki marca potuje na obisk k Trumpu v Washington, je napovedal posvet z evropskimi zaveznicami o skupnem odzivu. "Glede tega bomo zavzeli zelo jasno evropsko stališče, ker je carinska politika vprašanje za Evropo, ne za posamezne države članice," je po poročanju AFP dejal za televizijo ARD.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je še pred napovedjo višje ravni carin dejal, da bo njegova vlada preučila posledice novih dajatev. Dodal je, da "najbolj poštena pravila vključujejo recipročnost in ne trpijo enostranskih odločitev". Poudaril je še: "Mislim, da bi morali ciljati na pristop, ki bi na mednarodni ravni umiril napetosti, in še naprej posodabljati svoje gospodarstvo."

Tako Merz kot Macron sta v odločitvi vrhovnega sodišča prepoznala tudi pozitiven znak glede delovanja demokracije. "V včerajšnji odločitvi vrhovnega sodišča vidim element, ki me pomirja: ločitev oblasti v ZDA očitno še vedno deluje," je ocenil Merz in dodal, da je to dobra novica.