"Izbruh opičjih koz je nenavaden in zaskrbljujoč. Zaradi tega sem se, v skladu z mednarodnimi zdravstvenimi predpisi, odločil v naslednjem tednu sklicati odbor za izredne razmere, ki bo ocenil, če izbruh, ki smo mu priča, predstavlja javnozdravstveno izredno stanje mednarodnih razsežnosti," je dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Odbor mora odločiti o tem, ali gre v primeru opičjih koz za izredne razmere, kot je bilo to v primeru pandemije novega koronavirusa.

Razglasitev izrednih razmer je najvišja stopnja svetovne pripravljenosti na zdravstveno krizo, ki jo lahko uvede WHO. Takšna razglasitev sicer nima neposrednih praktičnih posledic, njen namen je prebuditi države članice.

Do danes je WHO iz 39 držav po vsem svetu, tudi Slovenije, dobila prijave več kot 1600 primerov opičjih koz in skoraj 1500 domnevnih primerov. V 32 od teh držav pred majem ni bilo znanih primerov.

V sedmih afriških državah je virus razširjen že desetletja. Do zdaj so iz afriških držav poročali o 72 smrtnih primerih. Po besedah Tadrosa WHO preiskuje tudi morebiten smrtni primer opičjih koz v Braziliji.

Tedros je prav tako poudaril, da WHO skrbi predvsem to, da se virus obnaša nenavadno in da je prizadetih vse več držav, kar terja usklajen odziv. Strokovnjaki v odboru za izredne razmere po njegovih navedbah še vedno preučujejo problem in se še niso odločili, ali je treba razglasiti izredne razmere.

Odbor za izredne razmere WHO združuje strokovnjake, ki so še posebej dobro seznanjeni z boleznijo. Ti lahko organizaciji najbolje svetujejo, kakšne ukrepe je treba sprejeti, je dejal Fall.

Strokovnjakinja WHO Rosamund Lewis je poudarila, da je WHO državam članicam že zagotovila veliko tehničnih nasvetov, kako ravnati v primeru opičjih koz. "Najpomembnejše je ozaveščanje, da lahko ljudje sami ocenijo svoje tveganje," je po navedbah dpa dejala Lewis.