V Izoli so srečanje priredili že osmič, kar kaže na to, da je lokalna skupnost skupaj s stičiščem jadransko-jonske makroregije (EUSAIR) zelo aktivna in uživa zaupanje partnerjev vseh štirih evropskih makroregionalnih strategij, je dejal Brežan. Poudaril je aktivnosti na lokalni ravni v občinah Izola in Koper. Navedel je opustitev nekdanje obalne ceste Koper-Izola in uporabo tega prostora za "zeleno infrastrukturo". To je po njegovih besedah primer dobre prakse za vse partnerke strategije od Soče do Krete.

Minister je opozoril tudi na pomen srečanja pogodbenic barcelonske konvencije, ki bo decembra v Portorožu, saj bo Slovenija v prihodnjih štirih letih predsedovala tej organizaciji. Tudi tam bodo poudarili celostno upravljanje, od izvirov do morja, in na ta način poskušali izboljšati odzivanje na probleme današnjega časa, predvsem na podnebne spremembe, je napovedal.

Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc je ocenil, da so takšna srečanja, kot je izolsko, zelo pomembna tako zaradi izmenjave idej kot zaradi bolj učinkovitega črpanja evropskih kohezijskih sredstev. Izrazil je prepričanje, da se je pomembno o projektih pogovarjati tudi širše, ne samo znotraj posamezne države, in da "tovrstno sodelovanje na nek način povečuje kakovost življenja vseh ljudi v regiji, spodbuja razvoj celotnih regij in hkrati razbija stereotipe ter povezuje različne narode k skupnim interesom in sodelovanju".

V. d. generalnega direktorja direktorata za evropske zadeve na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Anžej Frangeš je izrazil veselje, da je srečanje v Izoli skozi leta tako zraslo, da na njem sodeluje več kot 150 udeležencev iz celotne Evrope. "Pomembna značilnost makroregionalnih strategij je, da vodijo do konkretnih projektov, ki krepijo sodelovanje med deležniki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni," je zatrdil.

Vodja stičišča EUSAIR v Izoli Iztok Škerlič je od točk letošnjega srečanja poudaril sestanek usmerjevalne skupine za kakovost okolja, ki bo potekal v četrtek in petek. Tam bodo med drugim premierno predstavili predlog za vzpostavitev zelenih koridorjev in povezavo morskih zavarovanih območij v Jadranskem in Jonskem morju, je napovedal.

Kot je pojasnil, bo to strokovni predlog, ki mora biti potem obdelan še politično, lahko pa predstavlja začetno točko pri uresničevanju strategije EU za biodiverziteto. V skladu s slednjo bi morali do leta 2023 zavarovati 30 odstotkov morij, od tega deset odstotkov striktno, s popolno prepovedjo ribolova in izrabe naravnih virov.

Po Škerličevih besedah je to posebej pomembno za Slovenijo, saj se samo z ohranjanjem morskega življenja v priobalnem pasu lahko ohrani kulturo in videz naših obmorskih mest, na primer ribiške barke v pristaniščih. Zato je Slovenija pri tej pobudi prevzela vodilno vlogo, je povedal.