Novi doživetji – s prvim gostu poustvarijo rimsko pojedino na rimskih ležalnikih, t. i. triklinijih, pri drugi pa gre za igro v slogu hiše pobega, s katero turist spozna skrite kotičke starega dela mesta – vsebujeta preplet kulturne dediščine, kulinarike, trajnosti in avtentičnosti, s svojo različnostjo pa bosta zadovoljili širšo publiko, je na predstavitvi v arheološkem parku Simonov zaliv, kjer so ostanki rimske vile, poudaril Kocjančič.

Kot je dejal Kocjančič, si na TZ Izola prizadevajo "pozicionirati Izolo na turistični zemljevid Slovenije in tudi širše". Rdeča nit njihovega delovanja ostaja grajenje skupne zgodbe, sodelovanje in vključevanje vseh ponudnikov v aktivnosti, "ker menimo, da je to edini način za doseg ciljev strategije, dviga kakovosti turistične ponudbe". Kot je poudaril, si želijo razvijati "zelen, trajnostni, aktiven in zdrav turizem, ki temelji na butičnosti in na petzvezdičnih doživetjih".

Dean Kocjančič

Doživetje so pripravili v sodelovanju s koprsko Fakulteto za humanistične študije. Njen predstavnik Andrej Preložnik je pozdravil ta vidik ter dodal, da so turističnemu združenju svetovali tako glede izgleda triklinija kot glede opreme Rimljanov, njihovega posodja in jedi. Kot je dejal, sta pri ustvarjanju sodelovali "dve stroki, vsaka s svoje strani", ki sta vsaka na svoj način dodali vrednost celotnemu doživetju.

Poleg tega so na fakulteti sestavili scenarij, ki vključuje tudi vmesne točke. Rimske večerje so namreč trajale dve uri ali več, s takšnim scenarijem pa bodo obiskovalcu ponudili "celostno doživetje rimske kulture obedovanja".

Ursus, rimski suženj in oskrbnik vile

"Ekipa Fakultete za humanistične študije je na podlagi vedenja, ki ga imamo o rimskih gostijah in jedeh, iz literarnih opisov, likovnih upodobitev in arheoloških ostankov pripravila "scenarij" doživetja Rimskih okusov pod zvezdami. Za Rimljane so bile večerje namreč veliko več kot obrok: gre za družabni dogodek, ki je razen kulinaričnih užitkov in vina, vključeval tudi zabavo, kulturo, igre in smeh. Želimo skratka, da bi gostje park zapuščali ne le siti, temveč tudi polni vtisov o tem, kakšni so bili večeri v Simonovem zalivu pred 2000 leti," je še dodal Preložnik.

"Nastajanje novih doživetij je bilo tako pod velikim vtisom vrednot strategije, poleg tega pa je ideja za snovanje le-teh izhajala tudi iz raziskave t. i. izolskih person, ki so jo na TZI izvedli v preteklih letih. Ta raziskava je razkrila, kdo so tipične persone, ki destinacijo obiskujejo in kakšni so njihovi interesi. Dve popolnoma različni doživetji, ki zadovoljita pisan krog publike in predstavita dediščino destinacije na izviren in dovršen način," je še pojasnil Kocjančič.

Obe doživetji je že mogoče rezervirati prek spletne strani turističnega združenja, za njuno promocijo pa so pripravili tudi posebna videospota.

Kot je pojasnila Luca Stančič Kodarin, so obe doživetji že preizkusili novinarji, vplivneži in tudi domačini, saj so po njihovem mnenju ravno domačini "naši najboljši ambasadorji". Poudarila je tudi, da promocijski videi niso bili igrani, temveč posneti "v živo". "Na ta način smo dejansko ujeli trenutke ljudi, ki so premierno poskusili obe doživetji." 

Sicer pa bosta obe doživetji del letošnje glavne promocijske kampanje, s katero se osredotočajo na domači trg.

Poleg digitalne kampanje so tu še plakati po vsej Sloveniji, s prihodnjim tednom se bo začela tudi radijska kampanja, je napovedala sodelavka združenja Stančič Kodarin.

Več o izgledu rimske večerje pa je povedal rimski suženj in oskrbnik vile vilikus Ursus. Šlo bo za trihodni meni. Predjedi bodo sestavljale različne vrste kruha (s figami, dateljni, skuto), za glavno jed bodo prevladovale ribe, pa npr. piščanec z breskvami ter šunka v testu, kuhana s figami.

Veliko bo tudi začimb, od mete in bazilike do kumine, koriandra, cimeta in popra. Za konec bo sledila sladica, za pijačo pa vino, kot so ga pili Rimljani – pomešano z vodo ter velikokrat obogateno z začimbami in medom. Poleg tega je v doživetje vključen tudi dramaturški del, ki je po besedah Kocjančiča na testnih izvedbah celo prevladal nad okusi.

Direktor turističnega združenja Kocjančič je sicer optimist glede glavne turistične sezone: "Predvidevamo, da bo letošnja sezona tako kot lanska v znamenju domačih gostov, čeprav zaznavamo že nekoliko večji prihod s strani tujih gostov." Gre pretežno za avstrijske in nemške goste, v Izoli pa si prizadevajo, da bi dosegli vsaj lanske številke, ko je bil izpad 21-odstoten v primerjavi z rekordnim letom 2019. Kot je dodal Kocjančič, pa bo odvisno tudi od odpiranja meja in uvrstitve države v zeleno fazo epidemije.