Svetovni sklad za naravo (World Wide Fund for Nature - WWF),  največja mednarodna okoljevarstvena nevladna organizacija, ki deluje na področju ohranjanja divjine, v svojem najnovejšem poročilu "Living Planet Report 2022" razkriva alarmantno stanje na področju propadanja biološke raznovrstnosti našega planeta.

V najobsežnejši študiji, ki so jo doslej opravili, so ugotovili  da je na svetu prišlo v obdobju med 1970 in 2018 do povprečno 69-odstotnega zmanjšanja relativne številčnosti opazovanih prostoživečih živalskih populacij. Med divje živali uvrščajo populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib, ki jih od leta 1970 do danes beleži WWF. Na splošno je kot skupina vrst največje zmanjšanje v opazovanih sladkovodnih populacijah, ki so se v povprečju zmanjšale za 83 odstotkov, zaradi izgube habitata in ovir na migracijskih poteh.

Latinska Amerika kaže največji regionalni upad prostoživečih živali, ki dosega kar 94 odstotkov. Poročilo razkriva uničujoč upad populacij prostoživečih živali zlasti v tropskih regijah, kjer so nekatera območja z najbogatejšo biotsko raznovrstnostjo na svetu.

Med vrstami, ki jih spremlja poročilo Living planet, so rožnati rečni delfini Amazonke, katerih populacija se je med letoma 1994 in 2016 v brazilskem rezervatu Mamirauá zmanjšala za 65 odstotkov; vzhodne nižinske gorile, katerih število se je med letoma 1994 in 2019 v narodnem parku Kahuzi-Biega v Kongu po ocenah zmanjšalo za 80 odstotkov; mladiči morskih levov iz južne in zahodne Avstralije, katerih število se je med letoma 1977 in 2019 zmanjšalo za dve tretjini.

Po podatkih poročila Living Planet so glavni vzroki za upad populacij prostoživečih živali spremembe v rabi kopnega in morja, prekomerno izkoriščanje rastlin in živali, podnebne spremembe, onesnaževanje, invazivne tujerodne vrste, grožnje zaradi kmetijstva, lova in krivolova ter krčenje gozdov, ki je še posebej močno v tropih. Podnebne spremembe bodo verjetno postale tudi glavni vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistema v naslednjih desetletjih.

"Imamo zadnjo priložnost za ukrepanje. To presega zgolj ohranjanje. Potrebujemo spreminjanje, premike v tem, kako proizvajamo, kako trošimo, kako vladamo in kaj financiramo. Upamo, da vas bo navdihnilo, da boste del te spremembe," so zapisali avtorji poročila.