Zakaj menite, da je skupni kandidat koalicijskih strank Gibanje Svoboda in SD, Milan Brglez, dobil tako malo podpore (15,4 odstotka)? Zakaj ga niso podprli tisti, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah volili omenjeni stranki? Zakaj zdaj niso volili "svojega" kandidata?

Izkupiček prvega kroga je bil za skupnega kandidata vladajočih strank Gibanje Ssvoboda in SD resnično porazen, Milan Brglez je vsekakor največji poraženec teh volitev. Razlogov za to je več, na prvem mestu pa je človeški oz. osebnostni moment. Profesor Brglez enostavno ni pravi profil za politika, še manj pa za predsednika. Brez karizme, brez energije in povrhu vsega je deloval precej nemotivirano, kot da mu je vse skupaj odveč. Ko je zadnji teden pred volitvami sprožil kampanjo proti največji konkurentki Nataši Pirc Musar, se ni zavedal, da se mu lahko to vrne kot bumerang - in se mu tudi je z razkritjem afere Šahovska zveza, kjer je izgubil tudi kredibilnost. Po vsem tem bi bil res čudež, če bi dosegel dober rezultat. To je lahko signal premierju Robertu Golobu, da v politiki ni nič samoumevnega in da njegova prepričljiva aprilska zmaga na volitvah nima več nobenega naboja, ki bi ga lahko kapitaliziral.

Na Obali je zmagovalka prvega kroga predsedniških volitev Musarjeva, čeprav je prav tu Golobova stranka na parlamentarnih volitvah požela izjemno visok rezultat. S čim je prepričala tradicionalno leve volivce?

Logično je, da je regija, ki je "statistično" bolj naklonjena levi sredini, glasovala za Musarjevo, kajti kot rečeno - Brglez je bil kot kandidat premalo prepričljiv in ga tradicionalno levosredinski volivci niso prepoznali kot "svojega". Med ostalo ponudbo na levi sredini pa razen Musarjeve in do neke mere tudi Vladimirja Prebiliča, ki je z 10 odstotki prijetno presenečenje teh volitev, ni bilo več nikogar, ki bi si zaslužil podporo. Kandidat Levice Miha Kordiš je bil v tem pogledu skorajda že vaški posebnež, zato dobra dva odstotka, kolikor jih je na koncu prejel, realno ustrezata njegovemu dometu. Musarjeva ima še eno veliko prednost pred ostalimi kandidati na levi sredini: dejansko je šla na volitve kot nestrankarska kandidatka in s tem je na svojo stran pridobila tudi določen del t.i. sredinskega volilnega telesa, ki bodisi ne hodi na volitve bodisi se odloča zadnji hip. Zanje je nestranskarski pedigre vsekakor prednost.

Anže Logar je presegel volilni rezultat stranke SDS, tudi na Obali je njegov rezultat veliko boljši od rezultata, ki ga je SDS dosegla na parlamentarnih volitvah. Se je uspel pozicionirati drugače od stranke, bolj v sredino? Kako razlagate njegov uspeh?

Logar je deloval prepričljivo, suvereno in razen tega, da so ga nasprotniki in del medijev nenehoma povezovali z Janšo in SDS, niso našli nobenih okostnjakov v njegovih omarah (za razliko, recimo, od Brgleza in Musarjeve). Ni presenečenje, da je dosegel precej več kot njegova stranka, ki jo je na aprilskih volitvah pokopal Janša s svojo retoriko in dvema letoma izrednih razmer v času covidne epidemije. Prednost Logarja je v tem, da deluje kot desničar novega formata, da v njegovem narativu ni nobene zagrenjenosti, cinizma in žaljivosti, kar je vse zaščitni znak Janše. Zato mislim, da bi moral Logar, če decembra ne bo zmagal v drugem krogu, zamenjati Janšo na čelu SDS, če ta stranka hoče še kdaj zmagati na volitvah. Janša pa čez leto ali dve, kolikor mi je znano, tako ali tako že izpolni pogoje za upokojitev.

Zdravnica dr. Sabina Senčar je na predsedniških volitvah prvič vstopila v politiko in dosegla skoraj šest odstotkov, na Obali dobrih sedem odstotkov. Koga je po vašem mnenju nagovorila? Kdo so njeni volivci? Lahko to pomeni nastanek nove parlamentarne stranke? S takim rezultatom bi namreč stranka prestopila prag za vstop v državni zbor, če bi šlo za parlamentarne volitve.

Ob Prebiliču je Senčarjeva gotovo največje presenečenje teh volitev. Rekel bi, da je njen uspeh rezultat frustracij določenega dela prebivalstva zaradi omejevalnih ukrepov v času covidne epidemije. Stranka, ki jo je kandidirala, je konec koncev v času omejevalnih ukrepov uspela na ulice spraviti na tisoče protestnikov zelo različnih profilov, pogledov in prepričanj. Med njimi so bili seveda tudi anticepilci, pa pristaši teorije zarote in podobni eksoti. Ta del volilnega telesa običajno volitve bojkotira, zato je pričakovati, da v drugem krogu ne bodo prišli ponovno volit. Možno pa je, da se bodo ponovno aktivirali na lokalnih volitvah, kjer lahko stranka Resni.ca podobno preseneti kot Senčarjeva. Osebno mislim, da je ta stranka od vseh trenutno relevantnih strank v Sloveniji najbolj populistična, zato se mi zdi bolje in bolj zdravo za družbo, da se počasi "institucionalizira" tudi na nacionalni, ne le na lokalni ravni. Politika namreč sodi v parlament, ne na ulico.

Kakšno volilno kampanjo si lahko obetamo v drugem krogu predsedniških volitev? Kakšno taktiko bosta ubrala Musarjeva in Logar?

Vsekakor bo drugi krog neprimerno bolj "trd" kot prvi, kljub temu da sta tako Logar kot Musarjeva doslej na soočenjih delovala precej zadržano in umirjeno. Verjetno bosta poskušala takšen 'fair play' nadaljevati v medsebojnih, osebnih soočenjih, čeprav bo šlo zadaj za neposreden spopad. Logarju bo Musarjeva očitala "kolaboracijo z janšizmom" in ga obtoževala, da je bil kot član vlade zadnji dve leti tiho in je molče podpiral tisto, kar sama ocenjuje kot zdrs demokracije, avtoritarnost, kršitev medijske svobode, človekovih pravic ipd. Na tem polju ga Musarjeva lahko napada in čaka, da se bo kje zapletel. Po drugi strani pa mu ne more očitati ničesar, kar bi dokazovalo njegovo nepoštenje, finančno okoriščanje ali kakršnokoli drugo materialno anomalijo, na kar so Slovenci, tega ne pozabite, izjemno občutljivi. No, Logar ji zagotovo ne bo ostal dolžan in bo pograbil kost, ki jo je v prvem polčasu kampanje v javnost vrgel Brglez - tranzicijske poslovne aktivnosti njenega soproga Aleša Musarja, ki jih utegne tudi del levosredinskega volilnega telesa prepoznati kot klasične neoliberalne elemente, do katerih pa Slovenci prav tako gojijo averzijo, saj so jih tako indoktrinirali mediji. Zaradi tega mislim, da kampanja pred drugim krogom ne bo toliko ideološka, kot bi kdo pričakoval, in da bo usmerjena zlasti v vprašanje, koliko sta kandidata osebno odgovorna, vpletena za dejanja drugih. Pri Logarju bo to Janša, pri Musarjevi pa soprog. Pričakujem, da bodo v to smer planili zlasti vsi tisti mediji, ki so politično in kapitalsko povsem instrumentalizirani. Zabavno bo zlasti tam, kjer so še prejšnji teden z vsemi topovi tolkli po Musarjevi, da bi v drugi krog spravili vladnega kandidata Brgleza, zdaj pa se bodo delali, kot da ni bilo nič in da so od nekdaj podpirali Musarjevo, obenem pa bodo šli z vsem arzenalom proti Logarju.

Katere so šibke točke Musarjeve in katere Logarja? Katere so njune prednosti? In najpomembnejše, kaj bo pri odločitvi volivcev na koncu prevladalo?

No, kot rečeno, oba bosta plačevala ceno za dejanja, besede ali preteklost drugih. Musarjevi bodo še naprej obešali 'biznisiranje' njenega soproga, davčno optimizacijo in iskanje finančnih obvodov skozi davčne oaze, s čemer pa osebno, kolikor mi je znano, nikoli ni imela nič. Na drugi strani jih bo Logar dobival po glavi, češ da je Janšev kandidat, njegova lutka ipd. V tem kontekstu se mi zdi naravnost noro, da ga je taisti Janša včeraj zvečer obiskal v volilnem štabu. Če se je Logar tedne in tedne trudil, da se formira kot relativno neodvisni kandidat, če se je previdno distanciral od Janše, se potem zgodi nekaj, kar v minuti vse to podre. Lahko bi rekel, da lahko Logarju možnosti za zmago v drugem krogu še najbolj ogrozi prav Janša ...

Kar se prednosti tiče, moram biti pošten in priznati, da osebno že zelo dolgo poznam oba in da oba tudi zelo spoštujem. Oba se mi zdita zelo dobra kandidata. Bom še bolj iskren: v prvem krogu sem volil Natašo, ker sem ji želel pomagati, da pride v drugi krog. Zdaj, ko ji je to uspelo, sem resnično v precepu. Najraje bi metal kovanec. Šalo na stran, mislim, da bo pri dokončni odločitvi - in to logiko bi rad vnesel v razmišljanje čim več ljudi - pretehtalo to, kateri izmed njiju bo deloval bolj suvereno in odločno, ko bo šlo za vprašanje omejevanja oblasti. Kaj mislim s tem? Mislim na proaktivno vlogo novega predsednika ali predsednice, ki ne sme biti več tihi opazovalec zlorabe oblasti, nepotizma in avtoritarnosti oblasti. Predsednik oziroma predsednica mora glasno in jasno opozarjati, ko izvršna oblast počne stvari, ki jih ne bi smela. Borut Pahor je bil tu premalo odločen, premehak. Danes smo seveda vsi pametni in glasni, ko je treba kritizirati Janšo in njegov modus operandi, toda po drugi strani se nam zgodba ponavlja z Golobom, ki se obnaša kot Sončni kralj in kaže očitne avtoritarne popadke. Njegove sinočnje reakcije ob Brglezovem debaklu so me šokirale. Politik takšnega ranga si ne more dovoliti, da v stilu Franja Tuđmana izjavlja, da se ve, kdo bo zmagovalec na koncu ipd. Od predsednika ali predsednice republike pričakujem, da se bosta postavila proti takšnemu avtoritarnemu diskurzu ter z vsemi svojimi močmi zaščitila demokracijo, ustavni red in pravno državo.