"Pomembno je, da se pri nepovratnih sredstvih finančni obseg ne spreminja in ostaja pri 1,61 milijarde evrov," je po današnji seji vlade pojasnil minister za finance Boštjančič. Zmanjšujejo se zgolj povratna sredstva. Vlada namreč predlaga, da se naložbe, ki so bile predvidene za financiranje iz posojil, izvedejo s pomočjo drugih finančnih virov oziroma se njihova vsebina v večjem delu prenese na naložbe, predvidene za nepovratno financiranje.

Vlada Evropski komisiji med drugim predlaga, da se iz načrta izloči del projekta nadgradnje železniške postaje Ljubljana, in sicer nadgradnja osrednjega dela oz. sklop B in C. To predstavlja zmanjšanje posojil mehanizma za 205,7 milijona evrov. Kot so pojasnili na ministrstvu za finance, je ta del projekta predviden za izvedbo s pomočjo nepovratnih kohezijskih sredstev obdobja 2021-2027.

Za naložbe, pri katerih pristojna ministrstva ocenjujejo, da jih ni več mogoče izvesti v postavljenih časovnih rokih, vlada predlaga, da se izvedejo v prilagojenem obsegu. Razlika pa naj se prenese na druge naložbe načrta za okrevanje in odpornost.

Za del naložb, ki ne bo izveden v okviru tega načrta, ministrstva načrtujejo njihova nadaljevanja z drugimi finančnimi viri, na primer s pomočjo nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike. Takšna primera sta denimo Nacionalni center za koordiniran odziv na podnebno pogojene nesreče na Igu in Podcenter za usposabljanje modularnih enot za odziv na poplave v Murski Soboti, so navedli na ministrstvu.

"Posojila je treba vedno vrniti, ne glede na to, na kakšen način jih sistem omogoča," je danes še povedal Boštjančič.

Po njegovih besedah gre za spremembo, ki bo omogočila na eni strani maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev, na drugi strani pa znižanje kreditov. "Ta posojila iz sistema niso bistveno ugodnejša ali pa niso ugodnejša od siceršnjega zadolževanja države na trgu," je sklenil minister.

Gre za predlog tretje spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki ga bo Urad RS za okrevanje in odpornost posredoval v formalno obravnavo v Bruselj skupaj s podporno dokumentacijo. Predlog spremembe bo vlada v seznanitev posredovala tudi DZ. Vlada dokončno potrditev predloga spremembe načrta Sveta EU pričakuje predvidoma do poletja.

Države članice lahko zadnji zahtevek za plačilo v Bruselj posredujejo najpozneje do 30. septembra 2026. Pred tem morajo zaključiti vse aktivnosti na načrtovanih naložbah in reformah ter z njimi povezanih mejnikih in ciljih, izpolnitev katerih je pogoj za koriščenje razpoložljivih sredstev mehanizma, so spomnili.