Premier Marjan Šarec

Po nekajmesečnih preigravanjih vladne koalicije s predstavniki Levice bodo člani parlamentarnega odbora za zdravstvo rekli zadnjo besedo glede predloga Levice za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno. Levica je v predlogu, ki ga je javnosti obelodanila konec avgusta, predlagala, da bi izpad okoli 500 milijonov evrov, ki bi nastal z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja, nadomestili z dvigom prispevnih stopenj za delodajalce, delavce in samostojne podjetnike ter novim prispevkom na kapitalske dohodke.

Predstavniki koalicije in ministrstva za zdravje, ki se sicer v osnovi strinjajo z ukinitvijo oz. prenosom dopolnilnega zavarovanja v obvezno, so se z Levico nekajkrat sestali in usklajevali predlog. Vendar pa je kljub temu kmalu postalo jasno, da se razhajajo pri konceptu zagotavljanja virov po prenosu zavarovanja. Ministrstvo za zdravje je v mnenju glede predloga opozorilo na več tveganj, tudi na obremenitev zgolj delovno aktivnih. Ne glede na to je Levica svoj predlog konec septembra vložila v parlamentarni postopek in ga bodo na sredini seji obravnavali člani odbora za zdravstvo.

Koordinator Levice Luka Mesec (desno)

LMŠ v iskanje politične podpore za predlog ministrstva

Minister Aleš Šabeder je večkrat poudaril, da mora biti ukinitev dopolnilnega zavarovanja odgovorna in javno finančno vzdržna. Rešitev tega vprašanja je napovedal v zakonu, ki bi bil na vladi junija, veljati pa bi začel v začetku leta 2021, vendar pa je Levica s svojim predlogom in pogojevanjem pospešila nastajanje vladnega predloga.

Koalicija je podprla idejo, da bi to storili v dveh korakih. V prvem bi ukinili dopolnilno zavarovanje in uvedli obvezni pavšalni prispevek, ki bi se zbiral na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in naj ne bi bil višji od 30 evrov. V drugem koraku pa bi pripravili celovito rešitev v obliki novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer pa bi šli v smeri večje solidarnosti in pravičnosti pri določanju višine prispevka za posamezne kategorije.

Za prvi korak poslanska skupina LMŠ išče politično podporo, predlog bodo predvidoma v začetku tedna predstavili koalicijskim partnerjem. Kdo bo vlagatelj predloga zakona - ali vlada ali poslanske skupine - pa še ni znano. Stranke se o tem še niso izrekale. Je pa vodja poslancev DeSUS Franc Jurša v torkovi izjavi v DZ opozoril, da bi bilo treba istočasno obravnavati tudi zakon o dolgotrajni oskrbi. Gre namreč za pereč problem, ki ga brez dodatnega financiranja ne bodo mogli razrešiti.

Dve zahtevi Levice v koaliciji že povozili

Če se bodo koalicijske partnerice o predlogu ministrstva za prenos dopolnilnega zavarovanja načelno strinjale, je pričakovati, da bodo na sredini seji odbora za zdravstvo zavrnile predlog Levice. Koordinator Levice Luka Mesec je sicer pred nekaj dnevi napovedal, da bodo tudi v tem primeru še naprej iskali poti do uresničitve njihovih dveh ciljev. Zanje sta ključna prenos okoli 50 milijonov evrov, ki jih zdaj porabijo zavarovalnice, v zdravstvo, in bolj socialno pravično plačevanje zavarovanja.

Vendar pa je podpora njihovemu predlogu zadnji od treh pogojev za nadaljnje sodelovanje z vlado. Dve zahtevi je koalicija že zavrnila oz. je DZ kljub nasprotovanju Levice sprejel spremembe dohodninske lestvice in ukinil dodatek za delovno aktivnost. 6. november bo tako presečni datum, po katerem je pričakovati odločanje organov Levice glede sporazuma o sodelovanju z vlado, ki velja še do konca leta.

Koalicija pragmatično o obetih sodelovanja z Levico

Koalicijski partnerji in Levica priznavajo, da je njihovo sodelovanje v najresnejši krizi oz. na najnižji točki doslej. Vendar pa je vodja poslancev LMŠ Brane Golubović tudi ocenil, da dosedanji način sodelovanja, kot ga je imela koalicija z Levico, ni primeren za manjšinsko vlado. Tako ne vidi potrebe po tem, da bi za prihodnje leto še podpisali tak sporazum.

Tudi izjave drugih koalicijskih partnerjev glede tega kažejo na pragmatičnost. Zadnja glasovanja v DZ namreč kažejo, da manjšinska vlada lahko sprejema ukrepe tudi s podporo drugih opozicijskih strank. Podporo državnemu proračunu za prihodnji dve leti je tako že napovedal prvak SNS Zmago Jelinčič, kar za zdaj obeta nujnih 46 glasov tudi v primeru veta na zakon o izvrševanju proračuna. Podobno je bilo pri nedavnih spremembah davčne zakonodaje.