Oven je izpostavila tudi druge cene: špageti bolognese naj bi v enem od tamkajšnjih restavracij stali 29 evrov, dnevna juha 11 evrov, sladica pa 12 evrov. "To se mi ne zdi normalno," je zapisala. Poudarila je tudi, da so lokali zahtevali plačilo izključno z gotovino, računov pa gostom večinoma sploh niso izdali.

"Če ste že bili na Hvaru, letos ni treba spet tja. Če pa še niste bili – počakajte, da se razmere vrnejo v normalo," je svetovala.

Tudi številni komentarji pod objavo so izrazili podobno razočaranje. Ena uporabnica je zapisala: "Enako v Poreču. Ni ljudi, pa vseeno je obnašanje neprimerno. Hvala, da si odprla to temo – midva sva mislila, da sva edina." Druga je dodala: "Upam, da se bodo po sezoni malo zamislili in vrnili na realna tla. V treh mesecih bi radi zaslužili za celo leto."

Nekateri komentatorji menijo, da Hrvaška spreminja svojo turistično politiko – iz dostopne destinacije za širšo množico želi postati ekskluzivno letovišče za peščico najbogatejših. "A za zdaj jim to ne uspeva," je zapisala ena komentatorka. "Še vedno se Slovenci vračamo v svoje počitniške hiše ali prikolice – hrvaška obala je namreč najbližje morje."

Nekdo drug je opozoril, da so cene v okolici Zadra še vedno razumne: "Veliko pivo 3,5 evra na plaži, kosilo pa 12 do 20 evrov – zato smo že več let zapored tu."

Na družbenih omrežjih in blogih je mogoče najti številne primere izjemno visokih cen: pivo za 7,5 do 8,5 evra, špageti bolognese 29 evrov, dnevna juha 11 evrov, krema za sončenje skoraj 30 evrov, čokolada več kot 8 evrov, čips več kot 4 evre. V Primoštenu naj bi 0,25-litrska plastenka Jamnice stala kar 6 evrov, ležalniki na plaži pa so postali luksuz, ki si ga številni ne morejo več privoščiti, piše Jutarnji.hr.

Čeprav uradni podatki kažejo rast turističnega obiska – junija naj bi bilo za 12 odstotkov več nočitev, vrednost izdanih računov v gostinstvu pa se je povečala za skoraj 19 odstotkov – vse več domačinov in turistov opozarja na pretirane cene.

Minister za turizem Tonči Glavina sicer trdi, da Hrvaška še vedno ponuja dober odnos med ceno in kakovostjo. Ob tem pa poziva k zmernosti pri kritikah in opozarja, da lahko negativni medijski zapisi škodijo ugledu države. Kljub temu pa se zaradi vse dražjih storitev vse več turistov – zlasti iz regije – odloča za druge, cenejše destinacije. Če se ta trend nadaljuje, bi lahko Hrvaška izgubila ugled dostopne in gostoljubne mediteranske države.