Izbire, ki jih družbe sprejemajo zdaj, bodo določile, ali bo naša vrsta uspevala ali zgolj preživela, je Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) zapisal v osnutku poročila, ki ga razkriva francoska tiskovna agencija. V njem opozarja, da se uničujoči podnebni vplivi, kot so izumrtje vrst, bolj razširjene bolezni, huda vročina, propad ekosistema, mesta, ki jim grozi naraščajoče morje, ter drugi, pospešujejo in bodo postali "boleče očitni", preden otrok, rojen danes, dopolni 30 let.

Toda nevarni mejniki so bližje, kot se je nekoč predvidevalo, strašne posledice desetletij nebrzdanega onesnaževanja z ogljikom pa so na kratki rok neizogibne, navaja AFP.

"Najhujše šele prihaja in bo na življenje naših otrok in vnukov vplivalo veliko bolj kot na naša življenja," piše v poročilu.

Daleč najbolj obsežen katalog, ki so ga kdajkoli zbrali o tem, kako podnebne spremembe spreminjajo naš svet, se bere kot 4000-stranska obtožnica človeškega upravljanja s planetom, so zapisali pri francoski tiskovni agenciji. Poročilo, ki naj bi vplivalo na odločitve o ključnih politikah, naj bi bilo objavljeno šele februarja 2022, prepozno za letošnje vrhe ZN o podnebju, biotski raznovrstnosti in prehranskih sistemih, pravijo nekateri znanstveniki.

Po navedbah AFP osnutek poročila vsebuje vsaj štiri glavne ugotovitve. Prva je ta, da se podnebje že spreminja. Leta 2015 se je skoraj 200 držav zavzelo, da segrevanje ozračja omejijo na 1,5 stopinje Celzija. A glede na trenutne trende gremo v najboljšem primeru na tri stopinje Celzija. ZN zdaj opozarjajo, da bi lahko bilo za nekatere rastlinske in živalske vrste že prepozno. "Tudi pri zvišanju temperature za 1,5 stopinje Celzija se bodo razmere spremenile tako, da se veliko organizmov ne bo več zmoglo prilagoditi," je zapisano v poročilu.

Druga pomembna ugotovitev je, da se svet mora soočiti s to resničnostjo in se pripraviti na siloviti napad. "Trenutne ravni prilagajanja ne bodo zadostovale za odziv na prihodnja podnebna tveganja," opozarja poročilo. Leta 2050 naj bi bilo tako na stotine milijonov ljudi iz priobalnih mest izpostavljenih tveganjem zaradi poplav in vedno pogostejših neurij. Približno 350 milijonov ljudi iz urbanih območij se bo zaradi suše soočalo s pomanjkanjem vode.

Tretjič, poročilo opisuje nevarnost prelomnih točk brez možnosti povratka. Zadnje raziskave so tako pokazale, da bi zvišanje temperature ozračja za več kot dve stopinji Celzija lahko potisnilo taljenje ledenih plošč na vrhu Grenlandije in Zahodne Antarktike preko točke brez povratka. Vzhodno Brazilijo, jugovzhodno Azijo, Sredozemlje in osrednjo Kitajsko bi lahko prizadelo več podnebnih katastrof hkrati: suša, vročinski valovi, cikloni, požari in poplave, poroča AFP.

V poročilu je zelo malo dobrih novic, a IPCC poudarja, da je mogoče še veliko storiti, da bi se izognili najslabšim možnim scenarijem in se pripravili na posledice, ki jih ni več mogoče preprečiti. Poročilo med drugim izpostavlja prehod na bolj rastlinsko prehrano, kar bi lahko do leta 2050 za 70 odstotkov zmanjšalo tudi emisije, povezane s hrano. Toda preprosto zamenjati avtomobil na bencinski pogon za električnega ali zasaditi milijarde dreves ne bo zadoščalo, je zapisano v poročilu.

IPCC je v odzivu na poročanje AFP navedel, da "ne komentirajo vsebine osnutkov poročil, dokler delo še poteka".

Mlada švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg je za AFP dejala, da osnutek poročila svetu omogoča, da se "sooči z realnostjo" podnebnih sprememb. Najhuje se ji namreč zdi, ko ljudje ne želijo govoriti o podnebni krizi. 18-letnica je ob tem sicer optimistična, da bi ta "lahko prebudil ljudi".