V torek so v bolnišnicah zdravili 14 bolnikov s covidom-19 manj kot v ponedeljek. Tudi na intenzivni negi je bilo v torek manj bolnikov s covidom-19, in sicer 11 manj.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so trenutno hospitalizirani 204 bolniki s covidom-19, od teh jih 43 potrebuje intenzivno zdravljenje. V celjski bolnišnici zdravijo 149 bolnikov, 19 jih zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo, sta bolnišnici sporočili na Twitterju. Pripadniki Slovenske vojske pa danes pred infekcijsko kliniko UKC Ljubljana postavljajo šotore, s katerimi bodo izboljšali pogoje za delo.

V UKC Maribor število vseh hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 ostaja 204. Od tega jih je na intenzivnem zdravljenju 43. Skupno število vseh umrlih se je ponovno povišalo in zdaj znaša 159, medtem ko se je število vseh do sedaj odpuščenih bolnikov s covidom-19 povzpelo na 560, so sporočili iz UKC.

Število smrti bolnikov s covidom-19 je bilo v torek tako drugo največje v posameznem dnevu doslej. Več jih je bilo le 23. novembra, ko je umrlo 59 covidnih bolnikov. V torek je 42 oseb umrlo v bolnišnicah, 15 pa v domovih za starejše, je na dopoldanski novinarski konferenci povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.

Po njegovih besedah torkovi podatki kažejo na nova žarišča po državi. Med njimi izstopajo Krško s 97 okužbami, Slovenska Bistrica s 73, Novo mesto s 77, Koper s 66, Idrija s 56, Velenje s 55, Trebnje z 32, Šentjur s 30, Ilirska Bistrica z 32 in Brežice s 37 novo potrjenimi okužbami. V Ljubljani so v torek našteli 219 okužb in 165 v Mariboru.

Glede na statistične regije pa ni bistvenih sprememb, je dejala namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager. Število okužb se je najbolj zmanjšalo na Gorenjskem, ostale regije pa so obstale na platoju ali pa se število okužb v primerjavi s preteklim 14-dnevnim obdobjem povečuje. Velik porast števila okuženih beležijo predvsem pri starejših od 85 let ter med delovno aktivno populacijo med 35 in 54 leti.

Višji delež pozitivnih zaradi hitrih testov?

Torkov višji delež pozitivnih testov (v ponedeljek je ta znašal 22 odstotka) gre po njeni oceni morda pripisati uvedbi hitrih testov, pozitivne rezultate katerih pa nato potrjujejo še s testi PCR. Podobno je komentiral tudi Kacin. Kot je dejal, PCR testiranje oseb, ki so jim okužbo potrdili že s hitrim antigenskim testom, daje višji "izplen" oz. delež pozitivnih testov.

Čakš Jagrova se je dotaknila tudi epidemioloških razmer v svetu in v Evropi. Do torka so globalno zabeležili več kot 63 milijonov potrjenih primerov, največ v ZDA, Indiji in Braziliji. Število smrti je najvišje v ZDA. "V Evropi imamo preko 18 milijonov potrjenih primerov, po okužbah prednjači Rusija, število smrti je najvišje v Veliki Britaniji," je naštela. V EU se stanje izboljšuje v 20 članicah. Franciji je v primerjavi zadnjega tedna s tednom prej uspelo znižati število primerov za okoli 50 odstotkov. Povečuje število primerov predvsem v baltskih državah in na Madžarskem.

Kot je še pojasnila, evropske države precej enotno uvajajo približno enake ukrepe. Zato tudi ne more izpostaviti ukrepa, ki bi ga lahko iz druge države prenesli k nam in rekli, da je bilo to tisto, kar je odločilo v upadanju števila okužb. Prav tako evropske države še ne podajajo analiz uspešnosti ukrepov za zajezitev širjenja okužbe. Čakš Jagrova je ob tem poudarila, da je pomembno, da vsak posameznik dosledno spoštuje ukrepe.