Marjan Šarec

"Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila vse pogoje, tako tehnične kot pravne vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor," so zapisali v kabinetu premierja v odzivu na današnjo oceno Evropske komisije. Kot so poudarili, mora Hrvaška izkazati sposobnost učinkovitega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljanja varnosti celotne EU. Po Šarčevi oceni čakajo Hrvaško še številne aktivnosti, da bo tudi sposobna zagotoviti trajno učinkovito upravljanje zunanjih meja EU in tako v celoti izpolniti zahtevane tehnične kriterije. 

Zelena luč Evropske komisije Hrvaški še zdaleč ne pomeni vstopa države v schengen, gre namreč le za vmesni korak v procesu vključevanja države v schengenski prostor, pa se je danes na oceno komisije, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, v izjavi novinarjem odzval državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin. 

Kot je opozoril, ocenjevanje Hrvaške za vstop v schengensko območje še ni zaključeno: "O sprejemu neke države v schengensko območje odločajo članice s soglasjem, kdaj bo to na mizi ministrov držav članic, pa je vprašanje vsakokratnega predsedstva Svetu EU." "V vsakem primeru strokovna odločitev še sledi, evalvacija Hrvaške še ni zaključena. V tem primeru je današnje sporočilo izključno namenjeno podpori Hrvaški v prizadevanjih za vstop v schengensko območje in apeliranju, da se podviza v vseh korakih pri izpolnjevanju vseh standardov in pogojev," je dejal.

Sandi Čurin

V tem trenutku je po njegovem mnenju bolj relevantno vprašanje, kakšno schengensko območje si želimo. Prizadevanja in interes EU so namreč v ponovni vzpostavitvi polnega in učinkovitega delovanja obstoječega schengenskega območja, vključno z odpravo nadzora na notranjih mejah in učinkovito zaščito zunanjih meja EU, je poudaril. Na vprašanje, kakšni bodo nadaljnji koraki Slovenije, je državni sekretar na notranjem ministrstvu odgovoril, da "ne gre toliko za vprašanje slovenskih korakov v odnosu do Hrvaške, temveč gre za vprašanje stališča EU in celotnega procesa zaključka evalvacije".

Zatrdil je, da Slovenija načeloma podpira širitev schengenskega območja, vendar izključno pod pogojem izpolnjevanja vseh kriterijev in meril. "V tem smislu velja počakati, da se postopek evalvacije zaključi, da odbori in delovne skupine v okviru Sveta opravijo delo in da pride do soglasja, da bo ta točka obravnavana na enem od zasedanj ministrov," je dejal. "Gre za sporočilo Evropske komisije, ki nima nobenega izvedbenega akta. V postopkih, ko Evropska komisija poda neko soglasje, temu vedno sledijo izvedbeni akti, ki so predmet obravnave na Svetu EU. Gre za vmesni korak s sporočilom Evropske komisije, ki pa nima nobenih pravnih posledic," je še poudaril.

Andrej Plenković

Hrvaški premier Andrej Plenković je v odzivu na današnjo pozitivno oceno Evropske komisije za Hrvaško glede izpolnjevanja schengenskih pravil in standardov dejal, da gre za "še en velik evropski uspeh Hrvaške". Izpostavil je, da je Hrvaška od danes bližje tistemu, kar schegen predstavlja za evropski projekt, ter ni naklonjena nobenim blokadam. "Delali smo predano in tiho, kar je najpomembneje, dosegli smo rezultat," je še izjavil Plenković na današnji tiskovni konferenci na sedežu hrvaške vlade, potem ko so v Strasbourgu objavili odločitev Evropske komisije. Dodal je, da je Hrvaška v tehničnem smislu dobila objektivno potrditev pristojne institucije, da je pripravljena za članstvo v schengnu.

Plenković je izpostavil, da gre za "pomemben dan" in da današnje priporočilo predstavlja korak naprej za Hrvaško, da bi dohitela Bolgarijo in Romunijo, ki sta v vrsti za vstop v območje schengna pred Hrvaško. Izrazil je zadovoljstvo, da Hrvaška ni dobila dodatnega mehanizma nadzora za vstop v schengen, kot je to bilo v primerih Bolgarije in Romunije. Hrvaški premier je napovedal, da se bo razprava o članstvu Hrvaške v območju schengna nadaljevala na schengenskem odboru ter da bodo sledile hrvaške dejavnosti na ravni stikov med državami članicami. Ponovil je, da je cilj politike sedanje hrvaške vlade čim globlja integracija v EU, ki poteka na dveh tirih - članstvo v schengenskem območju in evroobmočju.

Plenković ni želel ugibati, kdaj bi Hrvaška lahko vstopila v schengen. Menil je, da "ni realno", da bi se to zgodilo med hrvaškim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta. Novinarje je zanimalo tudi Plenkovićevo stališče glede morebitne slovenske blokade vstopa Hrvaške v območje schengna. Izpostavil je, da ima Hrvaška kot članica Evropske unije drugačen mednarodni položaj, kot ga je imela v času pristopnih pogajanj z EU. Dodal je, da nobena blokada "ni dobrodošla". "Nasprotujemo blokadam in smo za dialog," je dejal. Znova je pojasnil, da si Hrvaška prizadeva za ločitev vstopa v schengen od dvostranskega vprašanja meje s Slovenijo ter da je v dialogu med Zagrebom in Ljubljano treba iskati rešitev, ki bo v obojestransko zadovoljstvo.

Vrnil se je tudi v zgodovino slovensko-hrvaškega reševanje spora o meji in še dejal, da ne gre za "nepremostljivo težavo". Če bi šlo za nepremostljivo težavo, niti Slovenija ne bi vstopila v EU, je še dejal Plenković. Poudaril je tudi, da slovensko-hrvaški spor o meji med mandatom njegove vlade niti približno ni tema na Hrvaškem, kot je bilo to leta 2001 v času parafiranega sporazuma Drnovšek-Račan. "Če je bila takrat napetost sto, je danes ena," je dejal Plenković. Ponovil je, da si Hrvaška prizadeva za izboljšanje odnosov s Slovenijo na vseh ravneh.

Evropska komisija je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih pravil in standardov zapisala, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengen. Članice EU je zato pozvala k vključitvi Hrvaške v schengensko območje. Končno odločitev o tem, ali lahko država vstopi v schengen, namreč sprejmejo članice EU, in to s soglasjem. Poleg Slovenije ima zadržke glede Hrvaške še nekaj držav.