V družbi 2TDK zavračajo očitke domačinov, da njihova opozorila glede nestabilnosti terena in napačnega načrtovanja odvodnjavanja niso bila upoštevana. "Projekt je bil v fazi načrtovanja večkrat javno razgrnjen, prejete pripombe lokalne skupnosti pa so bile strokovno obravnavane. Kjer je bilo mogoče, so bile upoštevane in vključene v projektne rešitve."

Neurje, ki smo mu bili priča konec avgusta, opredeljujejo kot "izredni pojav" z majhno verjetnostjo pojavljanja in ga postavljajo "v kontekst dolgoletnih meritev in začasnosti stanja".

Kot pojasnjujejo, "obilno deževje konec avgusta je bilo daleč najbolj intenzivno od začetka gradnje drugega tira – v Kozini je padlo skoraj 130 mm v 12 urah. Hiter izračun pokaže, da 6-urna intenzivnost padavin (118 mm v AMP Škocjan) ustreza dogodku z več kot 50-letno povratno dobo. To pomeni, da je verjetnost pojava takšnega dogodka v enem letu okoli 2-odstotna, v tri do štiriletnem obdobju gradnje pa do 7-odstotna."

Menijo, da je verjetnost takšnih dogodkov majhna. "Gre torej za zelo malo verjetne dogodke, zato bi bilo nesmiselno, da bi se takšni dogodki uporabili kot merodajni pri načrtovanju ukrepov, saj bi bili ekonomsko neupravičeni, okoljsko pa najverjetneje nesprejemljivi."

Zdrsi zemljine kombinacija padavin in začasnih gradbenih ureditev

Na vprašanje, zakaj je na pobočjih nad portali predorov prišlo do večjih zdrsov zemljine in ali ni bilo mogoče na podlagi analiz terena predvideti takšnih dogodkov, pojasnjujejo, da zdrsi niso posledica napačnega načrtovanja, "temveč kombinacije izrednih padavin ter začasnih gradbenih ureditev, ki še niso dokončno utrjene".

Kot še navajajo, ukrepi za preprečevanje erozije tal "v zgodnji fazi neposredno po izvedbi še niso učinkoviti, ko se zasajene in posejane površine naravno utrdijo, pa se zaščita poveča. Kratkoročno s tem sicer prevzamemo tveganje za nastanek škode ob izrednih pojavih, dolgoročno pa gre za ukrepe, ki so manj obremenjujoči za prostor in okolje ter hkrati manj zahtevni za vzdrževanje oz. obnavljanje (investicijsko vzdrževanje)."

Odsek 2 Črni Kal–Koper je bil zaključen julija 2025, ureditve nad portali predorov so bile izvedene v zadnji fazi gradnje, zato se trava še ni utegnila ukoreniniti in je močno deževje povzročilo večjo škodo, kot bi nastala ob že ustrezno utrjenih in ozelenjenih brežinah. 

Zakaj so bili številni prepusti za odvodnjavanje zasuti?

Številni prepusti, zgrajeni za odvodnjavanje meteornih voda, so bili zasuti s kamenjem in naplavinami, kar ustvarja vtis, da se pri projektiranju ni predvidelo tako velikih količin materiala, ki ga voda nosi s seboj in da je bil sistem za odvodnjavanje napačno projektiran. Te pomisleke v 2TDK zavračajo in zagotavljajo, da razmere med gradnjo ne odražajo končnega stanja.

"Sistem odvodnjavanja je projektiran skladno z veljavnimi predpisi in hidravličnimi analizami, po podobnih (nadgrajenih in posodobljenih) postopkih kot ukrepi na bližnji avtocesti. Tam ni bilo zaznati težav, zato je logično sklepati, da problemi izvirajo iz dejstva, da površinski odliv vode med gradnjo ne odraža razmer po zaključku gradnje." Kot še pojasnjujejo, začasne gradbene ureditve še niso dokončno stabilizirane, "zato so izpostavljene erozijskim procesom, posledično večji količini plavja (lesa in kamnitega agregata ter mulja)". 

Tudi površine utrjenih gradbiščnih platojev niso odvodnavane na način, kot bodo v končnem stanju. "Zato se lahko zgodi, da ob hujšem nalivu odvodnjavanje platojev poteka preko brežin in ne preko novih in še ne povezanih jarkov v prepuste," pojasnjuje investitor.

Pri tem dodajajo, da je načrtovanje odvodnjavanja sledilo geodetskemu posnetku, "ta pa včasih ne more zajeti vseh lokaliziranih podrobnosti terena, kot npr. opuščeno in zaraščeno gozdno vlako, ali pa gre za novo vlako, ki je bila izvedena tekom čiščenja terena. S tem se voda lahko odvede na nepredviden način".

Je nestabilnost terena nad prodorom Lokev investitorja presenetila?

Eno ključnih vprašanj, ki se pojavlja, je, zakaj se ni upoštevalo dejstva, da je teren nad predorom Lokev izredno nestabilen. V 2TDK pojasnjujejo, da je dolina Glinščice "zahtevno geološko območje", premiki nad predorom pa da niso povezani z avgustovskim deževjem.

"Deževje 29. 8. 2025 ni povzročilo plazenja, premiki hribine nad predorom Lokev so bili zaznani že septembra 2024 in izvirajo iz zaznane globoke drsine, ki ni neposredno povezana z enkratnimi nalivi, kot so zgoraj opisani erozijski pojavi. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da deževje 29. avgusta 2025 novega lezenja tal ni sprožilo, bo pa izvedena še celovita analiza stanja."

"Primerjave s preteklostjo niso ustrezne"

Eden izmed očitkov leti tudi na to, da se gradnja drugega tira, zlasti v dolini Glinščice, ne izvaja v skladu z naravnimi značilnostmi terena, domačini menijo, da so sodobne rešitve manj učinkovite od tistih, ki so jih gradili "v 18. stoletju". V 2TDK na to odgovarjajo, da primerjave s preteklostjo niso ustrezne.

"Projekt drugega tira je zasnovan v skladu s sodobnimi standardi in na podlagi obsežnih geološko-geomehanskih raziskav. Te so bile obsežnejše kot običajno pri primerljivih projektih. Primerjave z objekti iz preteklosti niso ustrezne – današnji sistemi so kompleksnejši, predori in viadukti pa so projektirani tako, da prenesejo tudi dogodke, ki se statistično zgodijo le redko."

Kot še poudarjajo, je projektiranje prepustov in odvodnjavanja izvedlo več slovenskih podjetij – "skupaj je sodelovalo okoli tisoč strokovnjakov različnih strok – od geologov, hidrogeologov, gradbenikov do prometnih inženirjev. Vse rešitve so bile preverjene in potrjene s strani naročnika ter neodvisnih revidentov."

Ob tem poudarjajo, da objekti, ki so že zaključeni, niso utrpeli škode. "V dokončanih predorih in na viaduktih je izveden tir na togi podlagi (zabetoniran tir), ki ni utrpel nobene škode, kar je dokaz, da je nova infrastruktura zasnovana in izvedena na visoki ravni ter odporna na izredne vremenske pojave. Ključna infrastruktura – predori in viadukti – ni bila poškodovana." 

Bodo predore med intenzivnim deževjem zapirali?

Mnogi se sprašujejo, kaj bi bilo, če bi se takšno neurje zgodilo po odprtju proge in bi bil v predoru vlak. Bodo zaradi zalivanja tunelov progo zapirali ob vsakem večjem nalivu? V 2TDK mirijo; proga naj bi bila projektirana za varno obratovanje tudi ob močnih padavinah, a začasne omejitve niso izključene.

"Proga je projektirana za varno obratovanje tudi ob močnih padavinah. Kot pri vseh infrastrukturnih objektih bo ob izjemnih naravnih nesrečah vedno na prvem mestu varnost uporabnikov, zato so predvideni postopki za začasne omejitve, če bi to bilo nujno potrebno. V ta namen je predvidena ustrezna senzorika in ustrezni postopki ukrepanja."