Država lahko določeno vrsto uvrsti na nacionalni seznam invazivnih tujerodnih vrst, če na podlagi znanstvenih dokazov ugotovi, da gre za invazivno tujerodno vrsto, ki ima znatne škodljive vplive, in je zato potrebno ukrepanje, so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Za te vrste lahko po uvrstitvi na seznam uporabi enake ukrepe kot za invazivne tujerodne vrste na seznamu EU, pri čemer morajo biti ukrepi skladni s pogodbo o delovanju EU, o njih pa je treba uradno obvestiti komisijo v skladu s pravom unije.

Predlog novele zakona o ohranjanju narave, ki je v parlamentarnem postopku, predvideva, da ta seznam in ukrepe proti vrstam na njem določi vlada z odlokom.

Tujerodna vrsta orientalski sršen se po navedbah zavoda za varstvo narave v Sloveniji pojavlja od leta 2019, opažajo ga na Primorskem. Gnezda lahko gradi blizu človeških bivališč ter predstavlja grožnjo za čebelarstvo, kmetijstvo in zdravje ljudi. Napada lahko medonosne čebele in uničuje sadne nasade.

Piki orientalskega sršena so boleči in lahko pri občutljivih posameznikih povzročijo alergijske odzive.

O morebitni ustaljenosti populacije te žuželke na zavodu nimajo podatkov.

Čebelarska zveza Slovenije je namreč konec tedna na območju starega dela Kopra odkrila prve primere gnezd orientalskega sršena in ob tem posvarila pred posledicami, ki jih ta žuželka povzroča v Evropi. Kot so izpostavili, je problematika glede tujerodnih sršenov veliko bolj obsežna, kot si predstavljajo nekateri.

Na ministrstvih za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter naravne vire in prostor so potrdili, da lahko orientalski sršen povzroča težave v kmetijstvu, zlasti v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu.

Državljane, predvsem kmetovalce in čebelarje z območja Primorske, so pozvali, naj v primeru prisotnosti ali suma na prisotnost orientalskega sršena svoja opažanja nemudoma sporočijo terenskemu svetovalcu javne službe kmetijskega svetovanja ali veterinarju za zdravstveno varstvo čebel.

Pri poročanju naj navedejo podatke o tem, kje so opazili žival ali gnezdo, število osebkov ali gnezd, čim natančnejšo lokacijo (najboljše s koordinatami), datum opažanja, fotografijo ali videoposnetek vrste ter ime in kontaktne podatke najditelja. Ti podatki bodo po njihovih navedbah služili za oceno stanja vrste in načrtovanje morebitnih ukrepov.

Najditelje posameznih sršenov ali njegovih gnezd naprošajo, da teh ne odstranjujejo sami, saj lahko njihov pik povzroči hude zdravstvene težave.