Že prvi film je bil skorajda nedojemljiv, saj je bil plod preigranja z idejami režiserja o napovednikih za neobstoječe filme v filmskem projektu Grindhouse, ki ga je Rodriguez izpeljal z dolgoletnim prijateljem in sodelavcem Tarantinom. Da pa bi za Mačeto ustvarili nadaljevanje, pa je bilo skorajda nepojmljivo. Ne glede na mogoče ali nemogoče realizacije režiserskih idej, smo lahko prepričani, da Rodriguez drži svoje obljube.

Mačeta ne pripoveduje

Mačeta (Danny Trejo) nadaljuje svoj boj proti kriminalu, vendar v zadnji akciji se zadeve zapletejo, njegovo dolgoletno partnerico Sartano (Jessica Alba) ubijejo in Mačeta se znajde v brezizhodni situaciji … vse dokler ga sam ameriški predsednik (Charlie Sheen) reši, da bi pomagal ZDA premagati novega zlobneža, ki z bombno raketo grozi, da bo razstrelil Washington. Mačeta se poda na novo avanturo, da bi ustavil nevarnega človeka, vendar ugotovi, da je celotna zadeva veliko bolj zapletena in v ozadju vse skupaj vodi še hujši in nevarnejši nasprotnik z imenom Voz (Mel Gibson).

Rodriguez z Mačeto

Kot smo že prej omenili, je lik Mačeta rezultat ustvarjalnega momenta in najbrž režiserjeve želje, da ustvari nekakšno filmsko ikono ali pa znamko. Vendar v osnovi zabavna ideja tudi v filmskem nadaljevanju dokaže, da gre več kot samo za zabavo. Rodriguez je za glavnega junaka postavil Mehičana, ki ponazarja večni boj imigrantov zoper ameriške predsodke za tujce v njihovi deželi, ki so še zmeraj močno prisotni v širši ameriški družbi. Ameriški predsednik pokliče Mehičana, da pomaga ZDA – kar je samo drugače povedano, da brez srednje- in južnoameriških priseljencev ameriška družba ne bi zmogla preživeti in delovati brezhibno. In od vsega začetka se zlo skriva v ZDA, v Mel Gibsonu, ki svojo vlogo neuravnovešenega Voza izpelje sprejemljivo dobro in dokaže, da se je spet pripravljen odigrati pomenljive filmske vloge.

Rodriguez je v Mačeta ubija vključil pestro igralsko zasedbo, saj se v filmu zvrsti cela paleta zvezd: Lady Gaga, Sofia Vergara, Michelle Rodriguez, Cuba Gooding Jr., Amber Heard, Antonio Banderas, Walton Goggins itn. Če se osredotočimo na popestritev in dinamiko filma, je taka izbira raznolikosti igralcev pametna, drugače pa ni večjega kvalitativnega ali kakršnega koli presežka s prisotnostjo tako številnih zvezd.

Mačeta je navsezadnje možna le, če je Danny Trejo. Njegova subtilna igra, njegov Tommy Lee Jones cinični obraz ustvarja pravo vzdušje in on je tisti, ki vodi rdečo nit zgodbe. Mačeta je zgodba. Mačeta je brezoseben. Mačeta je glasnik zbanaliziranosti pravice in odrešitve v sodobni družbi. Pravico in moč dokažeš le z lastnimi golimi rokami. Mačeta kot roka ali podaljšek pravice, ki natančno in neboleče poreže ter odreže kriminal v vrzeli. Mačeta kot benigni rak neoliberalnega sveta.

Režiser želi opozoriti, da je lahko kdor koli junak svojega časa in kraja. Vsi zmoremo vse, če se o tem prepričamo. Film pa je predvsem zabaven in dokazuje, da veliko režiserjev še vedno nosi otroka v sebi.

Več recenzij najdete s klikom na to povezavo: Filmofilofilmu