Poslovanje Probanke in Factor banke teče normalno, so po včerajšnji seji sveta Banke Slovenije sporočili iz centralne banke. Tudi pri ostalih bankah in hranilnicah ni zaznati povečanih odlivov vlog, saj so vlagatelji seznanjeni s posledicami postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Probanke in Factor banke ter dejstva, da bodo izgube bank v prvi vrsti krili lastniki bank in imetniki podrejenih finančnih instrumentov, da se bo premoženje bank učinkovito unovčevalo v naslednjih nekaj letih in da bo primanjkljaj premoženja pokrila država, so zapisali.

Banka Slovenije izrekla vrsto ukrepov proti obema bankama

Ob tem dodajajo, da je Banka Slovenije v zadnjem letu in pol izrekla vrsto ukrepov proti obema bankama, delničarjem in upravi pa dala možnost, da stabilizirajo poslovanje bank, tudi z dokapitalizacijo. Ko so izčrpane vse možnosti reševanja banke z zasebnimi sredstvi in je zaradi povečanega likvidnostnega oz. kapitalskega tveganja v posamezni banki ogrožena stabilnost finančnega sistema, pa se uvedejo izredni ukrepi, kot je postavitev izredne uprave, so pojasnili petkovo odločitev.

Če bi dopustili stečaj, vlagatelji - razen tistih, ki imajo vloge zajamčene - ne bi mogli razpolagali s svojimi sredstvi pri banki. V zaostrenih likvidnostnih razmerah realnega sektorja bi to izrazito poslabšalo pogoje poslovanja in povzročilo zlom marsikaterega podjetja. Prva poplačila iz stečajne mase bi bilo mogoče pričakovati šele čez približno eno leto, odstotek poplačljivosti pa bi bil nizek.

Uvedba stečajnega postopka bi pomenilo izplačilo zajamčenih vlog v višini 400 milijonov evrov

Neposredni učinek uvedbe stečajnega postopka nad Probanko in Factor banko, ki imata skupaj 35.023 varčevalcev, bi pomenil izplačilo zajamčenih vlog v višini 400 milijonov evrov, so izračunali v Banki Slovenije.

Opozarjajo še, da bi nadaljnje večanje nezaupanja v bančni sistem povzročilo nenačrtovane odlive vlog, posebej vpoglednih, katerih stanje je konec avgusta znašalo kar 9,6 milijarde evrov. Povzročilo bi tudi selitev vlog med bankami, kar bi likvidnostno dodatno destabiliziralo nekatere banke.

Država, občine, SID banka in družbe v večinski državni lasti imajo v obeh bankah 640 milijonov evrov, kar bi bilo v primeru stečaja bank večinoma izgubljeno.

Novih poslov ne bosta sklepali

V postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja banki poslujeta v smislu zaključevanja sklenjenih poslov, novih poslov pa praviloma ne bosta sklepali, razen če bi izboljšali finančni položaj bank. V Banki Slovenije pričakujejo učinkovito unovčevanje premoženja bank, s čimer bo zagotovljeno minimiziranje izdatkov proračuna za pokritje primanjkljaja premoženja bank za poravnavo vseh obveznosti do navadnih upnikov.

Zaradi rokovne neusklajenosti med naložbami in obveznostmi bo Banka Slovenije likvidnostno podpirala obe banki, za kar je bila izdana garancija v višini 1,03 milijarde evrov. Dejanska obveznost države iz te garancije pa bo v obsegu, v katerem banki ne bosta sposobni vrniti najetih posojil pri Banki Slovenije.

Uprava je odgovorna za varno poslovanje banke

Opozarjajo še, da je uprava odgovorna za varno in skrbno poslovanje banke, nadzorni svet pa za nadziranje uprave glede vodenja poslov. Banka Slovenije bo še nadalje vse odkrite sume kaznivih dejanj naznanjala pristojnim organom. Enako dolžnost ima tudi izredna uprava.