Leta 2020 je vlada opredelila pomorsko pilotažo za javno službo. Potem ko je 30 let to dejavnost opravljalo zasebno podjetje Piloti, je ustanovila javno podjetje KOPP. To je zaposlilo nekatere delavce Pilotov, ne pa vseh.

Na prvem sojenju je koprsko delovno sodišče ocenilo, da se je zgodil prenos dejavnosti na drugo podjetje, zato bi to moralo prevzeti tudi delavce. Eno od tožnic je KOPP po pravnomočni sodbi zaposlil. Štirje od petih tožnikov pa so si že pred tem našli novo zaposlitev. Zato jim je sodišče priznalo obstoj delovnega razmerja za čas brezposelnosti, ne pa tudi za čas, ko sta bila zaposlena drugje. Poleg tega je sodišče zavrnilo njun zahtevek, da ju mora KOPP pozvati na delo. Višje sodišče je v tem delu sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno presojo.

Kot pišejo Primorske novice, je v ponovnem sojenju koprsko delovno sodišče potrdilo, da je šlo za prenos dejavnosti, in ugotovilo obstoj delovnega razmerja pri podjetju KOPP. Zaradi tega bi morala nova družba zaposliti vse delavce. Hkrati pa je ocenilo, da nadaljevanje delovnega razmerja z dvema pilotoma in dvema voditeljema čolnov, ki so vložili tožbo, ni mogoče. Po oceni izvedenke s področja organizacijske psihologije gre pri pomorski pilotaži za timsko delo, zato mora biti med delavci vzpostavljeno zaupanje in medsebojno spoštovanje, le tako je zagotovljena varnost delovnega procesa.

Sodišče je tako razvezalo pogodbo o zaposlitvi in zavrnilo reintegracijski zahtevek. Tožnikom pripada denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Glede na dolžino delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu in odvisno od tega, ali so v vmesnem času dobili drugo zaposlitev, je sodišče tožnikom odmerilo različne zneske - od dveh do desetih plač. Najvišje prisojeno nadomestilo znaša nekaj čez 40.000 evrov, poroča časnik.

Pravni zastopnik delavcev Boštjan Štrasner je napovedal pritožbo. Za Primorske novice je ocenil, da "odločitev sodišča pomeni, da bi si lahko vsak delodajalec, ki mora prevzeti delavce od prejšnjega delodajalca, sam izbral delavce, kateri so mu po godu, in te zaposlil, ostalih pa ne, češ da jim bo raje plačal odškodnino, kot pa da jim ima v svojem delovnem okolju."

Na prvem sojenju so predstavniki KOPP trdili, da gre za vzpostavitev nove dejavnosti, ne prevzem obstoječe.