Zato so se v vladi po pobudi odbora za Bloudkova priznanja odločili, da bodo v obstoječi zakon vnesli določilo, po katerem bo športnica ali športnik, ki dobi olimpijsko, paralimpijsko medaljo, medaljo na olimpijadi gluhih in naglušnih ali medaljo na šahovski olimpijadi, samodejno prejel tudi Bloudkovo nagrado.

V noveli zakona je jasno zapisano tudi, da se športnicam in športnikom, prejemnikom vrhunskih dosežkov še pred sprejetjem zakona prav tako podeli Bloudkova nagrada ne glede na precejšnjo časovno oddaljenost treh desetletij in več.

Bloudkove nagrade na primer še niso dobili prvi dobitniki medalj z zimskih OI v samostojni Sloveniji in bronasti v Lillehammerju leta 1994 Jure Košir, Alenka Dovžan in Katja Koren Miklavec ter tudi judoistka Anamarija Velenšek in smučarska tekačica Vesna Fabjan.

Bloudkova nagrada je najvišje državno priznanje, ki ga od leta 1965 podeljuje odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj za dosežke na področju športa.

Nagrade so imenovane po velikem športnem delavcu in funkcionarju Stanku Bloudku, tudi edinemu dosedanjemu slovenskem članu Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Poleg najvišjih, Bloudkovih nagrad, se podeljujejo tudi Bloudkove plakete. Ta priznanja prinašajo tudi denarno nagrado, športnik nosilec Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek pa je upravičen tudi do posebnega dodatka k pokojnini.

V odboru za podeljevanje nagrad so se vsako leto srečevali z nemogočim položajem, zlasti v letih olimpijskih iger, in ob bogati beri odličij niso mogli podeliti priznanj vsem, ki bi si nagrado sicer zaslužili. Po dosedanji ureditvi so namreč lahko podelili le tri, v izjemnih in posebej utemeljenih primerih pa največ štiri nagrade.

V vladi so prisluhnili pozivom odbora za podelitev Bloudkovih nagrad in pripravili spremembo, s katero bodo odpravili glavno pomanjkljivost zakona, od sprejetja katerega bo prihodnje leto minilo 30 let. Pri tej nameri je vlada uživala veliko podporo vseh poslanskih skupin, kar se je pokazalo že na treh obravnavah na matičnem odboru DZ, ko za odpravo zdajšnje anomalije ni bilo glasu proti.

Dejan Židan

"To je zakon, s katerim se popravljajo nekatere krivice iz preteklosti, prav tako lahko z veseljem pričakujemo čim večje število olimpijskih medalj na olimpijskih igrah leta 2024. Od sedaj naprej bo vsak naš športnik ali športnica ali ekipa, ki pridobi medaljo, pridobil tudi ta častni naziv," je v okviru razprave o zakonu dan pred glasovanjem v DZ pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan.

"Zaradi neverjetnih dosežkov in razvoja slovenskega športa v zadnjih letih je Bloudkov odbor vsako leto postavljen pred zahtevnejše odločitve. Odločanje, komu podeliti priznanja, je ob številnih, ki si ga zaslužijo, skoraj misija nemogoče. Zato se je Bloudkov odbor že nekaj let zavzemal za spremembo pravilnika, po katerem smo lahko podelili le tri, v izjemnih in posebej utemeljenih primerih pa največ štiri nagrade," pa je po glasovanju v DZ povedal predsednik odbora za Bloudkove nagrade in vrhunski alpinist Viktor Grošelj.

Ob tem je izrazil veselje nad dejstvom, da šport očitno v resnici združuje in poenoti tudi politiko, a pojasnil, da delo še ni povsem končano. Bloudkov odbor v sedanji sestavi želi namreč doseči še eno spremembo pravilnika, da bi Bloudkova nagrada vsem prejemnikom prinesla isto priznanje in zakonske pravice, ne glede na to, ali so jo dobili za vrhunski mednarodni športni dosežek, življenjsko delo v športu ali za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa.

Grošelj je dejal, da to med drugim vpliva tudi na dodatek pri pokojninah, brez njega sta tako še vedno trener juda in tvorec številnih medalj na velikih tekmah Marjan Fabjan in Tone Vogrinec, organizacijski začetnik velikih uspehov alpskega smučanja.

"Oba sta, kot še mnogi, dobila nagradi za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, za kar pa dodatka zaenkrat ni. Želimo si, da bi Bloudkova nagrada postala enotna, sedaj ima dve ravni," je izpostavil Grošelj.