V javnem pismu, ki ga je naslovil na voditelje Slovenije, Aurelio Juri predlaga mednarodno akcijo Slovenije, s konkretnimi predlogi, ki bi po njegovem mnenju lahko pripomogli k rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta. Meni, da lahko  državljanke in državljani Republike Slovenije rešijo vprašanje Palestine tako, da "ne odnehamo 'težiti' domači oblasti, da naj stopi odločneje do vrha Evropske unije ter vlad ostalih članic povezave z zahtevo po jasni in nedvoumni obsodbi Izraela za to, kar počne v Gazi in drugje palestinskemu ljudstvu, po sprožitvi sankciji zoper Benjamina Netanyahuja in njegovih ministrov ter generalov, po ovadbi le teh pristojnemu tribunalu za vojne zločine, po vsaj začasni zamrznitvi diplomatskih, poslovnih in drugih odnosov z Izraelom, po priznanju palestinske države".

Vendar bi takšno držo Sloveniji zamerile ZDA. "Zagotovo nam bodo zamerile, a jim ne moremo večno služiti kot butlerji, ne da bi pokazali vsaj malce poguma in ponosa ter suverenosti pri razumevanju dobrega in zla. To, kar dela Izrael, je po vseh postulatih človečnosti in vladavini prava zlo! Da ne naštejemo znova številke človekovega trpljenja in kršitev mednarodnega prava," je prepričan Juri.

Kaj pa vrh v Bruslju in vodstva ostalih držav EU? "Na Nemčijo in njene ljudi v Bruslju – glej v prvi vrsti Ursulo Von der Leyen – ni računati. Travma holokavsta jim je oklestila razum. Za ostale pa so vsi scenarij možni. Naj tvegam skoraj s prepričanjem, da bi se nam pridružile Španija, Portugalska, Irska, Malta in Ciper, morda celo Francija, kar bi vodilo k premisleku tudi ostale vlade." 

In kaj če bi pri tem ostali sami, se sprašuje Juri ter odgovarja: "Tudi to je seveda možno, Janez Janša bi rekel, da zagotovo, a bi celotni EU pokazali, da si upamo, da imamo pogum, ponos in spomin! Bi nas morda zapisali kot neke vrste črno ovco, ker da rušimo enotnost skupne zunanje politike, a jih imamo že kar nekaj v povezavi – Poljska, Madžarska – pa še vedno njihov glas šteje."

Prepričan je, da s tako držo, za razliko od omenjenih dveh članic, ne bi prekršili ničesar iz političnih in ekonomskih atributov, zavoljo katerih smo bili sprejeti, pri tem navaja stabilnost instituciji, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice, varstvo manjšin ter delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost soočanja s konkurenco in s tržnimi izzivi. Po Jurijevem prepričanju bi s tem pokazali, "kako in koliko nam je mar za usodo ljudi ter za načelo pravičnosti".

Juri se v svojem pismu dotakne tudi prihodnosti Organizacije združenih narodov. "Gre tudi za to, ali bodo Združeni narodi kot vsaj formalno največja avtoriteta pri varovanju svetovnega miru ter omogočanju človeštvu čim daljše prihodnosti – v mislih imam poleg tveganja jedrskega spopada, podnebje in globalno segrevanje planeta – znova vredni spoštovanja, tudi s strani velikih sil in stalnih (jedrskih) članic Varnostnega sveta, ali bodo potisnjeni še bolj na margino, kot le dekor in morda izgovor, češ saj imamo 'Boga, ki bdi nad nami'." 

Kot je zapisal: "Izrael redno in brez zadržkov, še manj sramu, dezavuira vse odločitve, ki jih sprejemajo organi OZN, od Varnostnega sveta do Generalne skupščine, do vseh agenciji, ki mu niso povšeči, celo tiste, ki jim njihov pri boter, ZDA, z vzdržanim glasom, pripre vrata. Tako je tudi z zadnjim pozivom VS k humanitarnim premorom v Gazi in k zaščiti civilistov, predvsem otrok."

Po Jurijevem mnenju slovenski trenutni oblastniki kažejo "znake oživljanja v to smer, predvsem predsednica republike in premier" ter svari na nevarnost Janeza Janše: "Pazimo, da ju ne izgubimo, ker ponovni prihod na oblast Janeza Janše bi pomenil vrnitev k zlizanosti z ZDA in Izraelom, morda tudi k pregonu kritikov, ter dokončno opustitev naše vloge pri zagotavljanju Palestincem neko človeku dostojno prihodnost in Organizaciji Združenih narodov avtoriteto, ki ji pripada."