V krizah podnebnih sprememb je le malo zmagovalcev, a znanstveniki so prepričani, da bodo med njimi tudi komarji. Ti insekti - nadležni v najboljšem primeru, smrtonosni v najslabšem primeru – obožujejo toploto in vlago. Podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše in hujše vročinske valove ter nevihte in poplave, ki za sabo puščajo stoječe vode, kjer se večina komarjev razmnožuje.
POSPEŠENO MNOŽENJE KOMARJEV: Svet se segreva, insekti v razcvetu
Svet
Anopheles stephensi (komar mrzličar), ki lahko prenaša malarijo
Prvič po desetletjih je Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) opozoril na več lokalno pridobljenih primerov malarije v Združenih državah. To je sprožilo nove skrbi glede širjenja komarjev v regije, kjer jih že desetletja ni bilo - ali pa jih sploh še ni bilo. "Komarji ne samo, da živijo dlje, ampak tudi prej postanejo prenašalci bolezni," je dejal Oliver Brady, docent na Londonski šoli za tropsko medicino.
Od toplote imajo tudi druge koristi. Ko je vroče, se več ljudi zadržuje zunaj v jutranjih urah in pozno popoldne, kar je fenomenalno za komarje. Toplota tudi spodbuja mesta, da povečajo zelene površine, kar zagotavlja idealna nova območja za te krvosesne žuželke.
Komar iz rodu Anopheles
V ZDA se je število vročih in vlažnih dni povsod povečalo, kaže nedavna analiza neodvisne raziskovalne skupine Climate Central. Raziskovalci so preučili podatke iz štirih desetletij. V raziskavo so vključili skoraj 250 lokacij ter ugotovili, da je več kot 70 odstotkov le-teh postalo bolj ugodnih za komarje. Čeprav približno 200 vrst komarjev v ZDA ni nevarnih, obstaja približno ducat vrst, ki lahko prenašajo bolezni na ljudi, vključno s čikungunjo, dengo, ziko in virusom Zahodnega Nila. Čeprav resne bolezni, ki jih prenašajo komarji, v ZDA še vedno niso pogoste, v drugih državah nimajo toliko sreče.
V podsaharski Afriki, kjer je malarija povzročila uničujoče posledice, podnebne spremembe omogočajo širjenje komarjev na območja, ki so prej ostala nedotaknjena, kažejo nedavne raziskave. Prenašalci malarije, komarji rodu Anopheles, so se povprečno vsako leto dvignili za približno 6,5 metrov in se premaknili proti jugu za skoraj 5 kilometrov, ugotavlja poročilo univerze Georgetown.
To je tempo, ki sledi podnebnim spremembam in ima lahko pomembne posledice za območja, ki prej niso poznala malarije, je dejal Colin Carlson, biolog za globalne spremembe na univerzi Georgetown in soavtor poročila. Druga potencialno smrtonosna bolezen je virusna vročinska bolezen denga. Peru se trenutno spopada z najhujšim izbruhom te bolezni. Zabeležili so približno 150.000 okužb in več kot 250 smrtnih primerov.
Čeprav znanstveniki še niso ocenili, kakšno vlogo imajo podnebne spremembe pri izbruhu, Carlson pravi, da so povezave jasne. "Nisem človek, ki bi stavil, a stavil bi, da so podnebne spremembe v ozadju tega izbruha," je dejal. "Milijarda ljudi bo izpostavljena vremenskim razmeram za prenos denge, večina teh ljudi pa se nahaja v zahodni Evropi, Združenih državah in na Kitajskem," je dejal Carlson.
Aedes albopictus (tigrasti komar), ki lahko prenaša dengo in čikungunjo
Izbruhi lokalnega širjenja so se že pojavili v Teksasu, na Floridi, Havajih in v Arizoni. Prejšnji teden je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozoril, da se vrsta komarjev Aedes albopictus, ki lahko prenaša dengo in čikungunjo, seli na sever in zahod Evrope. "Presenetljiva je hitrost širjenja," je za CNN dejala Celine Gossner, vodilna strokovnjakinja za nove bolezni pri ECDC. V desetih letih se je število območij, kjer je ta komar prisoten, potrojilo, je dejala.
"Ljudje, ki živijo v zmerni coni, bodo doživeli precej dramatične spremembe svojega načina življenja, ker se s tem prej niso ukvarjali," pa je za CNN povedala Shannon LaDeau, ekologinja na Inštitutu za ekosistemske študije Cary.
Še veliko stvari ostaja neznanih glede tega, kako se bo širjenje komarjev dejansko odvijalo v prihodnosti, a je jasno, da so podnebne spremembe ključni dejavnik, ki vpliva na njihovo množenje in tveganje za zdravje ljudi. Učinkovito obvladovanje podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam sta nujna, da se zmanjša tveganje za izbruhe bolezni, ki jih prenašajo komarji, ter zaščiti zdravje ljudi.