DZ bo danes dokončal obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti in jih po pričakovanjih potrdil. Ob negotovosti glede trajanja epidemije covida-19 in njenih posledic oba še vedno predvidevata primanjkljaj, ki pa se bo postopno zmanjševal. Poslanci so se s predlogoma proračunov za leti 2021 in 2022 seznanili v torek, ko sta predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj izpostavila načrtovano rast investicij. A v opoziciji si želijo več denarja za zdravstvo, ob visoki rasti zadolževanja pa jih skrbi, kako bomo odplačevali dolgove.
POSLANCI ZA LETO 2021 PREDLAGAJO KAR NEKAJ PRERAZPOREDITEV PRORAČUNA: Epidemija državi nakopala ogromne dodatne stroške
Slovenija
Proračun za leto 2021 je DZ sprejel že novembra lani, nato pa je letos spomladi Slovenijo tako kot ves svet prizadela epidemija covida-19, ki je državi povzročila ogromne dodatne stroške. Vlada je tako najprej pripravila rebalans letošnjega proračuna, oktobra pa v DZ posredovala še predlog proračunov za prihodnji dve leti.
Pri tem je načrtovane odhodke v prihodnjem letu povečala za 28,8 odstotka na 13,47 milijarde evrov. Prihodkov pa je zdaj načrtovanih 10,72 milijarde evrov, kar je 3,5 odstotka manj.
"Vlada z javnimi financami ravna negospodarno, neodgovorno in nepregledno," je ugotovila Andreja Zabret (LMŠ). Rast sredstev za investicije, ki sta jo dopoldne napovedala premier Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj, je pozdravila, a vprašala, za katere investicije gre. V tem smislu se ji zdi proračun nepregleden.
"Ni jasnih ciljev in ni jasnih strategij," je ugotovil tudi Jani Möderndorfer (LMŠ). Marko Bandelli (SAB) pa je izrazil obžalovanje, da se "naš denar uporablja nenadzorovano". Veliko ukrepov je neučinkovitih in so namenjeni le kot politična kampanja, je ugotovil.
Violeta Tomič (Levica) je opozorila, da se soočamo z zdravstveno epidemijo, sredstev za investicije v zdravstvo pa ni. "Nobenih sredstev za izgradnjo nujno potrebnih infekcijskih klinik v Ljubljani in v Mariboru ni," je dejala in se zbala, da bi utegnila slediti krčenje košarice zdravstvenih storitev in privatizacija.
Državni proračun bo tudi v letu 2021 beležil primanjkljaj, kar se zdi Dejanu Židanu (SD) pravilno, saj se tako nudi pomoč ljudem in gospodarstvu. Vendar bomo morali ta primanjkljaj nekoč odplačati, "ne bodo ga poravnali nekje z Marsa ali od kje drugje".
Monika Gregorčič (SMC) je zagotovila, da je zdravstvo prioriteta. "Pa tudi infrastruktura, investicije ... vse s ciljem in namenom, da se doseže gospodarsko okrevanje," je dejala.
Za investicije je v letu 2021 predvidenih za dva milijardi evrov sredstev, ob čemer je Jure Ferjan (SDS) omenil zdravstvo, pa tudi prometno infrastrukturo, kulturo in športno infrastrukturo. Proračun vsebuje tudi sredstva v skupni višini kar 350 milijonov evrov za investicije v občinah, je dejal.
Miha Kordiš (Levica) je trditvam, da gre za investicijski proračun, oporekal z besedami: "Nimamo opravka z resnim investicijskim proračunom. Razen seveda, če si neko orožarsko podjetje. Potem je ta proračun zate zelo investicijski." Za zdravstvo pa Kordiš v njem ne vidi investicijskih sredstev.
Poslanske skupine so k načrtovani proračunski porabi v letu 2021 vložile 67 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedile na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Od teh vlada podpira le štiri - enega koalicijskega in tri poslancev SNS -, katerim je v soboto prikimal tudi odbor DZ za finance.