Avtomatizacija, manj dokumentov in nižji kreditni standardi so omogočili skrajšanje dolgotrajnega postopka odobritve, to pa so banke in hranilnice oblikovale v nov produkt "hitrih kreditov". Nekatere želijo glavno lastnost – hitrost – prenesti na potrošnika, ki naj bi se za kredit odločil hitro in brezskrbno, je na včerajšnji novinarski konferenci opozorila Meškova.

"Pri hitrem kreditu je odobritev bistveno hitrejša; nekateri oglašujejo celo v eni uri. Ponavadi je treba prinesti manj dokumentacije, na žalost pa so ponavadi tudi kreditni standardni nižji," je ocenila. Banke in hranilnice te kredite predstavljajo kot enostavno in hitro odločitev – nekaj, za kar se zelo hitro odločimo. "Ljudje naj se ne ukvarjajo s posledicami, temveč naj razmišljajo o barvi nove spalnice. Posledice hitrega kredita pa so potisnjene v ozadje, čeprav se tak kredit ne razlikuje od običajnega," je opozorila.

Kredit ali druga oblika zadolženosti mora temeljiti na preudarni odločitvi na podlagi pridobljenih informacij iz različnih virov in pripravljenosti za učenje o osebnih financah. Hitri krediti namreč niso nujno v majhnih zneskih, vredni so lahko tudi do 30.000 evrov. Posledice zadolževanja pa so za posameznika in njegovo družino lahko zelo hude – prekomerno zadolževanje lahko v prihodnosti povzroči hude finančne stiske, nezmožnost odplačila dolgov, novo zadolževanje.

Spletna anketa, ki so jo izvedli na ZPS, je pokazala, da je hitri kredit za kritje rednih stroškov najelo dobrih 16 odstotkov vprašanih, 10 odstotkov pa za poplačilo drugega kredita ali dolga. Ti rezultati niso obetavni, saj zadolževanje za kritje osnovnih življenjskih potrebščin ali pokrivanje starih dolgov največkrat prinaša le še večjo zadolženost in finančno nestabilnost oziroma stisko. "V takem primeru se je treba ustaviti in premisliti, ne pa s hitrimi krediti ali izrednimi limiti zadolževati naprej," je opozorila Meškova.