Kot pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), je ključni razlog za povečano število umikov živil oziroma odpoklicev sprememba protokola obveščanja potrošnikov, ki je stopila v veljavo septembra 2023. UVHVVR zdaj "obvešča potrošnike ne samo o nevarnih živilih, za katere so ponudniki sami sprejeli ustrezne ukrepe oziroma so jim to odredili nadzorni organi, temveč tudi o neskladnih živilih, ugotovljenih v okviru uradnega nadzora, ki so varna za uživanje, ne glede to, ali jim je rok uporabe že pretekel". To je tudi poglavitni razlog za povečano število objav, dodajajo.

Statistika odpoklicev živil kaže na občutno naraščajoč trend. Če se je od leta 2021 do 2023 število odpoklicev živil gibalo od 124 do 135, pa je bilo lani kar 259 odpoklicev, torej skoraj še enkrat več.

Med glavnimi razlogi za umike živil s trgovskih polic izstopajo prisotnost kemijskih dejavnikov tveganja, kot so različna onesnaževala – težke kovine, mikotoksini, ostanki pesticidov, aditivi in arome, mikrobiološka tveganja, neustrezno označevanje (manjkajoče oznake alergenov ali napačen rok uporabe, odsotnost navodil za uporabo),  prisotnost tujkov, neustrezna organoleptika (videz, vonj, okus, barva), pa tudi prisotnost neodobrenih gensko spremenjenih organizmov.

Kot pojasnjujejo na UVHVVR, nadzor nad živili poteka skozi letni načrt rednih pregledov in vzorčenj, ki jih izvajajo inšpektorji. Nadzor zajema celotno pot živil – od pridelave in predelave do transporta, skladiščenja in prodaje. Poleg rednih pregledov UVHVVR izvaja tudi izredne nadzore, kadar prejme prijave potrošnikov oziroma prejetih informacij ali kadar rezultati vzorčenj pokažejo neskladnosti.

Največ pozornosti je namenjene živilom, ki predstavljajo večje tveganje. "Uradni nadzor skladno z analizo tveganja pogosteje uvršča v preglede oziroma vzorčenja bolj tvegana živila (na primer mesni pripravki zaradi mikrobioloških dejavnikov tveganja) in živila, za katera je ugotovljeno večje odstopanje od običajnega deleža neskladnosti (na primer vzorčenje oreščkov iz nekaterih držav na mikrotoksine). Tudi obrati, kjer so neskladnosti pogosteje ugotovljene, so uvrščeni v nadzor bolj pogosto," pojasnjujejo. V primeru odkritja nevarnega živila mora nosilec dejavnosti takoj po prejetju informacije sprožiti postopek umika, odgovoren pa je tudi za obveščanje potrošnikov.

Pogosto se potrošniki pritožujejo, da obvestila o odpoklicih niso dovolj prisotna ali vidna. UVHVVR poudarja, da je obveščanje odgovornost nosilca dejavnosti, ki je izdelek prvi dal na trg. Predpisani načini so različni. "Nosilec dejavnosti lahko informacijo objavi v samem obratu (na policah, ob vhodu), na svojem spletnem mestu, lahko gre za informacijo, objavljeno v medijih, pomembno pa je tudi, da se vse te informacije povzamejo na portalu Nevarni in neskladni izdelki, kjer so objavljene informacije o vseh nevarnih proizvodih (živilskih in neživilskih). Portal je enotna točka objave teh informacij," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.

V primeru neukrepanja čaka nosilca dejavnosti zakonsko predpisana kazen, vendar UVHVVR izpostavlja, da večina podjetij deluje odgovorno, saj je njihov interes zaščita potrošnikov in lastnega ugleda. "Primera, da nosilec dejavnosti ne bi želel izvajati umika/odpoklica, še nismo imeli. Njegov interes je namreč čimprejšnja zaščita potrošnikov, saj se neželeni dogodki vedno lahko pojavijo. V ta namen imajo zato vnaprej pripravljene postopke hitrega ukrepanja. Neustrezno ukrepanje lahko vpliva tudi na dobro ime vpletenega podjetja," pojasnjujejo.

UVHVVR svetuje potrošnikom, naj pri nakupu skrbno preverjajo oznake na izdelkih, upoštevajo navodila za shranjevanje in pripravo ter spremljajo portal Nevarni in neskladni izdelki. Priporočajo tudi nakup pri preverjenih prodajalcih in izogibanje neznanim ponudnikom. "Potrošnikom priporočamo nakupovanje pri registriranih nosilcih živilske dejavnosti, ne pa pri posameznikih, ki niso vključeni v nadzor in ponujajo brez nadzora pripravljena živila, na primer preko različnih družbenih omrežij. Odsvetujemo tudi nakupovanje na obcestnih stojnicah, kadar ni jasno razvidno, kdo je prodajalec živil oziroma kjer pogoji prodaje in označbe na živilih niso videti ustrezni," opozarjajo.