V državah alpskega loka se številčnost volkov povečuje. Kot so navedli na Zavodu za gozdove, so volkovi že dlje časa poleg Slovenije prisotni v Franciji, Italiji in Švici, v Avstriji se je prvi teritorialni trop vzpostavil leta 2016. Prisotnost volkov v splošnem podpira večina anketiranih v Avstriji, Franciji, Italiji in Sloveniji, kjer pa je od leta 2017 podpora nekoliko upadla, je ena od ugotovitev projekta Life WolfAlps EU.

Po ocenah iz zadnjega poročila o spremljanju stanja ohranjenosti volka v sezoni 2022/2023 je bilo v Sloveniji v povprečju 117 volkov, ki so se v danem trenutku gibali v državi. V omenjeni sezoni so na območju Slovenije potrdili prisotnost 17 volčjih tropov in enega tropa križancev med volkom in domačim psom.

Poročilo navaja, da je populacija od 2010, odkar se izvaja genetski monitoring, stalno naraščala do sezone 2019/2020, nato pa se ustavila. "Vzrok je verjetno tudi upočasnjevanje prostorskega širjenja populacije, saj volkovi zaradi teritorialnosti učinkovito regulirajo velikost populacije," ugotavlja poročilo.

Slika volčje populacije v ostalih državah, ki so sodelovale v projektu, kaže, da je bilo v Franciji po zadnjih ocenah 157 tropov volkov (1000 živali), v Italiji več kot 80 tropov (podatki so za sezono 2021/2022), v Avstriji pa nekaj več kot 60 osebkov volkov, so na zavodu za gozdove povzeli ugotovitve Life WolfAlps EU.

Raziskovalke oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so v okviru projekta koordinirale študijo o stališčih javnosti do volkov v Avstriji, Franciji, Italiji in Sloveniji. Ugotavljajo, da splošna podpora javnosti glede prisotnosti volkov v zadnjih letih upadla ne samo v Sloveniji, ampak tudi v določenih regijah Italije. "Slednje ni presenetljivo, saj se je populacija volka v zadnjem desetletju znatno povečala, pa tudi razširila v alpski prostor, kjer so bili pred tem v zadnjih sto letih volkovi prisotni zgolj občasno," je zapisala Aleksandra Majić Skrbinšek.

Anketna raziskava je prav tako razkrila pomembne razlike v stališčih med ključnimi deležniki, kot so lovci, rejci pašnih domačih živali, turistični delavci in okoljevarstveniki. "Medtem ko rejci izkazujejo največje nasprotovanje volku, so slovenski lovci v primerjavi z lovci iz drugih držav najbolj naklonjeni volku. Ta pozitivnejši odnos je lahko povezan z dolgoletno tradicijo aktivnega sodelovanja lovcev pri spremljanju velikih zveri v Sloveniji in osredotočenostjo lovske organizacije na javni interes," je povzela in dodala, da nasprotno lovci v Franciji izkazujejo najvišje nasprotovanje volkovom.

Podatki kažejo tudi, da se znanje o volkovih v Sloveniji od leta 2014 stalno povečuje, kar prispeva k ohranjanju podpore za ohranjanje volkov in zmanjšanju strahu pred njimi, še ugotavljajo.

Za izboljšanje sobivanja ljudi in volkov je ključno reševanje in preprečevanje konfliktov, predvsem v živinoreji. Kot so ob koncu projekta pojasnili v zavodu za gozdove, se s tem aktivno ukvarjajo že od leta 2010, tako v okviru rednega dela kot različnih projektov, med njimi SloWolf, LifeWolfAlps EU in najnovejšega projekta Life Varna paša. "V okviru projektov v sodelovanju s številnimi kmeti naslavljamo rešitve za izvedbo zaščitnih ukrepov, sredstva za zaščito razdeljujemo predvsem rejcem, ki škode še niso utrpeli in na ta način s projektnimi sredstvi pomagamo tistim, ki sicer pomoči države ne bi bili deležni," so pojasnili na zavodu.

Tako so med drugim v okviru projekta z namenom preprečevanja škod rejcem razdelili 14 kompletov visokih elektroograj, deset mladičev in tri odrasle pse čuvaje drobnice. Na terenu so izvedli 335 obiskov rejcev in jim svetovali pri preventivnih ukrepih. Pripravili so tudi več delavnic in izobraževalnih aktivnosti.