Fotografije so simbolične.

Ker je dojenček nenadoma postal neodziven in ni dihal, so domači 17. februarja poklicali reševalce nujne medicinske pomoči. Dojenček je bil prepeljan na murskosoboško urgenco. Med vožnjo so ga oživljali, že na pogled je bil slaboten in izčrpan, vendar oživljanje ni bilo uspešno.

Ženska je dojenčka sedem mesecev prej rodila v reševalnem vozilu na poti v porodnišnico, kjer so oba obravnavali. Vendar zdravstveni dom o rojstvu ni bil obveščen, zato patronažna služba matere in otroka na domu nikoli ni obiskala.

Na Centru za socialno delo Pomurje so za N1 povedali, da zdravstvenega doma o novorojenčku niso obvestili, ker je bil rojen na poti v bolnišnco in tam tudi obravnavan. Splošna bolnišnica Murska Sobota pa novorojenčke prijavi samo matičnemu uradu, ostalih prijav ne izvajajo, so pojasnili za N1. Odločitev o tem, ali bodo obvestili zdravstveni dom oz. patronažno službo, naj bi bila odvisna od vsake porodnišnice posebej.

Samo dve slovenski porodnišnici obveščata o rojstvu otrok patronažne službe v zdravstvenih domovih. V enem od večjih zdravstvenih domov pri nas imajo zaposleno osebo, ki vsak dan obišče porodnišnico in se pozanima o porodih.

Kot so za N1 pojasnili pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), številne porodnišnice obrazec o prijavi poroda pošljejo zdravstvenim domovom z navadno pošto in ga zato prejmejo tudi z večdnevno zamudo. V večini primerov za porodnišnice odgovornost za obveščanje patronažnih služb prenesejo na matere, kar po oceni NIJZ ni ustrezno.

V praksi to pomeni, da nekatere matere obvestijo patronažno službo šele potem, ko pri dojenčku ali pri njih samih nastopijo težave. Patronažna sestra bi morala družino obiskati v prvih 24 urah po prihodu iz porodnišnice, navaja NIJZ, kar pa ni mogoče, saj obveščanje iz porodnišnic ne poteka na način, ki zagotavlja varno nadaljevanje obravnave.

Če bi v ZD Murska Sobota torej vedeli za rojstvo otroka, ki je umrl, bi patronažna sestra lahko prepoznala, da z njim nekaj ni v redu.