Namen takšnih ukrepov je zmanjšati število kadilcev in zaščititi druge pred pasivnim kajenjem – tudi na prostem. Takšna pravila so v številnih delih Evrope postala povsem običajna, zato ne preseneča, če vas v Milanu doleti kazen za kajenje na ulici ali če v Pragi in Bukarešti velja prepoved kajenja na peronih ali otroških igriščih.

Na Hrvaškem pa se z vidika tobačne zakonodaje ni veliko spremenilo. Skoraj 20 let po prvih prepovedih kajenja v zaprtih prostorih, se v številnih kavarnah in lokalih še vedno nemoteno kadi. Zares učinkovite so prepovedi le v šolah, bolnišnicah in na večini delovnih mest. Otroška igrišča, parki, avtobusne postaje in plaže pa ostajajo prosta za kajenje.

Podatki Državnega inšpektorata za prva dva meseca leta 2025 kažejo, da vsak drugi gostinski lokal ne spoštuje predpisov o kajenju. Od 389 izvedenih nadzorov v gostinskih obratih so v 180 primerih zaznali nepravilnosti, kar pomeni, da se lastniki pogosto ne držijo pravil glede ločenih kadilskih prostorov ali pa ti nimajo ustreznega prezračevanja.

Hrvaški sabor je pravkar sprejel spremembe Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, s katerimi se prepoved kajenja v zaprtih prostorih razširja tudi na ogrevane tobačne izdelke.

Zunanja prepoved kajenja trenutno velja le na območju zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, kjer je kajenje prepovedano v krogu 20 metrov od vhoda. Ob zadnji spremembi zakona je bila zamujena priložnost, da bi prepovedi na prostem dodatno zaostrili – kar kaže, da hrvaške oblasti za zdaj takšnih ukrepov ne načrtujejo.

Poleg tega je bila z novo zakonodajo prepoved prodaje nikotinskih izdelkov razširjena tudi na osebe, mlajše od 18 let. S tem ukrepom želijo omejiti dostop do izdelkov nove generacije, kot so nikotinske vrečke, ki so med mladimi vse bolj priljubljene, piše Glas Istre.