Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opozarjajo, da to ni več običajen vremenski pojav, temveč predvidljiva posledica podnebnih sprememb, ki bi jih bilo mogoče ublažiti z odločnimi ukrepi. "Ni več vprašanje, ali bomo imeli vročinski val – vprašanje je, koliko jih bomo doživeli letos in kako dolgo bodo trajali," je povedala Marisol Yglesias Gonzalez iz WHO, ki se ukvarja s povezavo med podnebjem in zdravjem.

Posebej alarmanten podatek je napoved londonskega statistika Pierra Masselota iz Londonske šole za higieno in tropsko medicino, ki ocenjuje, da bi vročina med 30. junijem in 3. julijem lahko povzročila več kot 4.500 dodatnih smrtnih primerov. Med najbolj ogroženimi državami so po njegovih besedah Italija, Hrvaška, Slovenija in Luksemburg. "Najhujši dnevi bodo verjetno torek in sreda," je dejal za Politico.

Masselot je tudi soavtor velike študije, objavljene januarja letos, ki je zajela podatke iz 854 evropskih mest. Ugotovili so, da vročina že zdaj vsako leto povzroči več kot 175.000 smrti v evropski regiji WHO – od Islandije do Rusije. Študija opozarja, da bo število smrtnih žrtev drastično naraslo, če države ne bodo pravočasno uvedle ustreznih prilagoditev in zaščitile najbolj ranljivih skupin.

WHO poudarja, da so glavni povzročitelji podnebnih sprememb in s tem vročinskih valov izgorevanje fosilnih goriv in pomanjkanje sistemskih ukrepov. Brez globalnega ukrepanja bodo vročinski valovi v prihodnosti postajali še dolgotrajnejši, močnejši in bolj smrtonosni.

Vse več držav že sprejema izredne ukrepe. Meteorološke službe izdajajo rdeča vremenska opozorila, zdravstvene ustanove pa so v stanju pripravljenosti. V Španiji je pod zdravstvenim opozorilom že več kot dve tretjini mest, v več kot 800 primerih pa so bile razglašene najvišje ravni pripravljenosti. Ljudem svetujejo, naj se med 11. in 17. uro ne zadržujejo na prostem, naj pijejo dovolj tekočine, hladijo bivalne prostore in skrbijo za starejše ter kronične bolnike.