Tjaša Žohar Čretnik

Kot je na vladni novinarski konferenci spomnila Žohar Čretnikova, so konec januarja že predstavili prve izsledke preverjanja prisotnosti angleške različice s slovaškim testom, a so nekateri napačno navajali, da gre za 16 potrjenih primerov. Pri slovaških testih gre namreč za presejalni test, rezultate pa je treba preveriti še s potrditvenim testom z metodo sekvenciranja, je pojasnila.

V januarju so tako v nacionalnem laboratoriju s slovaškim testom testirali 877 vzorcev in pri 16 dobili pozitiven rezultat. Pri enem od vzorcev sekvenciranja niso izvedli, ker je šlo za primer, ki je bil potrjen že v Belgiji, pri enem sekvenciranje ni uspelo, v 14 vzorcih pa so bile potrjene druge različice virusa. "V Sloveniji tako ostajamo le pri štirih potrjenih primerih angleške variante." je opozorila.

V nacionalnem laboratoriju bodo testiranje s slovaškimi testi nadaljevali ter z obema metodama analizirali vsak deseti vzorec, ki je bil na PCR testu pozitiven, je še napovedala.

Predstavila je tudi izsledke zaključnega poročila o verifikaciji hitrega antigenskega testa za namen množičnega testiranja proizvajalca Shenzen Ultra - Diagnostics Biotec, ki ga je dobavilo podjetje Majbert Pharm. Kot so zapisali na ministrstvu za zdravje, so verifikacijo izvedli v obdobju od 11. januarja do 9. februarja. Nacionalni laboratorij je zbral in analiziral 4590 vzorcev pri 2295 preiskovancih. Od tega je 2295 vzorcev analiziral z metodo PCR in 2295 vzorcev s hitrimi antigenskimi testi.

Žohar Čretnikov je spomnila, da so delne rezultate študije, katere namen je bil preveriti občutljivost in specifičnost hitrih testov, že predstavili, a so vzorčenje nadaljevali, saj dotlej niso dosegli želenega števila brezsimptomatskih preiskovancev.

.

Študijo so zaključili v preteklih dneh, zaključki pa po besedah Žohar Čretnikove ostajajo skoraj enaki kot v delnem poročilu. Tako se je v vseh skupinah izkazal za dovolj specifičnega, upoštevaje nacionalne smernice in smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Glede občutljivosti test zahteve WHO izpolnjuje v celotni skupini simptomatskih preiskovancev, nacionalna priporočila pa v skupini tako simptomatskih kot brezsimptomnih preiskovancih, pri katerih je prisotnega veliko virusa, je pojasnila.

Primerjava različnih testov različnih proizvajalcev pa je po njenih besedah pokazala, da so testi, ki jih uporabljamo v Sloveniji, primerljivi ostalim testom na trgu z mednarodno verifikacijo.

Tako so v skupini brezsimptomnih preiskovancev ugotovili 60,38-odstotno občutljivost testa (po delnem poročilu je znašala 44,44 odstotka) ter 99,16-odstotno specifičnost. Med sistematskimi pa je bila občutljivost testa 86,43-odstotna, specifičnost pa 98,6-odstotna. Testi, ki jih uporabljamo v Sloveniji, so tako po njenih besedah enakovredni ostalim testom na trgu z mednarodno verifikacijo.

Če bi vzorčenje nadaljevali, bi se po njenih besedah te številke še povišale, zato se jim to ne zdi smiselno. Od hitrih testov namreč pričakujejo, da bodo z njimi odkrili tiste preiskovance z višjim ali visokim virusnim bremenom. Kot je dodala Žohar Čretnikova, se potrjuje dejstvo, da hitri antigenski testi slabo odkrivajo tiste s srednje visokim, nižjim, ali nizkim virusnim bremenom, a je to popolnoma v skladu z namenom testa.

Zato je pri uporabi hitrih testov izjemnega pomena, da se preiskovancem pravilno predstavi vrednost negativnega izvida, ki ne sme povzročiti občutka lažne varnosti. Osnovni namen takšnega testiranja je namreč čimprejšnja napotitev oseb z visokim virusnim bremenom v samoizolacijo.

Spregovorila je tudi o lažno pozitivnih vzorcih na hitrih testih, ki so se na PCR testih izkazali za negativne. Opozorila je da se ti lažno pozitivni testi pojavljajo v gručah, zato je vzroke treba iskati v načinu izvedbe, načinu hranjenja ali slabši stabilnosti reagentov.