Prehrana med prazniki ne vpliva občutneje na povečanje telesne teže, prav tako nima drugih dolgoročnih posledic za zdravje, pred velikonočnimi prazniki navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Večjo pozornost pri prehrani pa je treba nameniti bolnikom in tistim, ki se morajo držati predpisanega načina prehranjevanja, so dodali.
OBILNA HRANA ZA PRAZNIKE: To velikonočno jed si lahko privoščite brez slabe vesti
Slovenija
Za velikonočno pogrnjeno mizo so značilni meso in mesni izdelki, pobarvana jajca, potica, kruh in hren. V povprečju zaužijemo preveč energijsko bogate, slane, sladke in mastne hrane. Glede na to se je še posebej pomembno zavedati, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje, svari NIJZ.
Pri hrani ostanimo zmerni, popijmo dovolj vode, vključimo pa tudi dovolj dnevne telesne dejavnosti, svetujejo. Obroki iz omenjenih jedi so namreč bogat vir energije, maščob, še posebej zdravju škodljivih maščob, soli in aditivov.
Priporočajo, da ohranimo zmernost že v trgovini in pri pripravi jedi. Pri pripravi potice bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Uživajmo zmerne količine šunke, ki naj bo manj mastna, vidno maščobo pa odstranimo. V jedilnik vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi in hkrati energijsko in hranilno uravnotežijo obrok, torej zmanjšajo potrebo po dodatni hrani.
Paziti moramo tudi na pitje. Ne pretiravajmo s sladkanimi aromatiziranimi pijačami, energijskimi napitki in posebej z alkoholnimi pijačami.
Jajca so v priporočenih količinah del uravnotežene prehrane, saj vsebujejo beljakovine visoke biološke vrednosti, vitamine A, D, E, B1, B2 in B12, folno kislino, med minerali pa železo, cink, kalcij, jod in selen. Vsebujejo tudi holin, ki je pomembno hranilo pri razvoju možganov in je zato še zlasti pomemben v prehrani nosečnic in doječih mamic.
BONUS VIDEO: Turistična sezona s seboj prinaša tudi določene probleme. Kateri so najbolj pereči, na katere opozarjajo občinski redarji?
Zaradi približno 250 miligramov holesterola na jajce in neželenih nasičenih maščob pa jih v prehrani omejujemo. Pri zdravih osebah priporočajo približno od tri do pet jajc tedensko, odvisno od ostalih živil, ki jih vključujemo v dnevne jedilnike.
Pritrjujejo opozorilom, da na vrednosti maščob v krvi bolj kot holesterol vplivajo nasičene in transmaščobne kisline. A priporočila ne glede na to navajajo, da naj ne bi zaužili več kot 300 miligramov holesterola na dan. Kljub tem priporočilom naj bodo na vnos holesterola pozorni predvsem tisti, ki imajo v krvi njegove povišane vrednosti, so zapisali na NIJZ.
V povezavi s hrenom pa menijo, da bi bil lahko tudi zaradi svoje hranilne sestave odličen dodatek k vsakodnevni prehrani čez vse leto. Vsebuje namreč prehranske vlaknine, C-vitamin, kalij, baker in mangan. C-vitamin je pomemben pri delovanju imunskega sistema, zaradi drugih sestavin, denimo glukozinolatov in fenolnih spojin pa koren hrena deluje antibakterijsko in antiseptično. Ima tudi ugoden vpliv na prebavo in presnovo maščob.
Vendar z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Če nam to ne uspe in se počutimo slabo, popijmo kozarec navadne vode z dodano žlico limoninega soka, ki običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebava se olajša tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo prehranske vlaknine in telesna dejavnost.
Pomembno je, da je pripravljena hrana varna. Za barvanje jajc uporabljamo le temu namenjene barve ali naravna barvila, denimo čebulne olupke. Pobarvana jajca do uporabe shranimo v hladilniku. Jajca so lahko onesnažena z zdravju škodljivimi mikroorganizmi, zato z vsakim ravnamo tako, kakor da bi bilo onesnaženo z njimi. Velikonočno šunko pa tako kot vsak mesni oz. ribji izdelek pripravimo po navodilih proizvajalca.