Tudi letos Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravlja nacionalno konferenco ob mesecu preprečevanja zasvojenosti. Letos bo potekala pod naslovom Skupaj zmoremo več - Krepitev odpornosti za odraščanje brez zasvojenosti, odvijala pa se bo v 9. novembra v Novi Gorici.

Osrednja tema 17. nacionalne konference bodo varovalni dejavniki, ki lahko na ravni posameznika, družine in družbe pripomorejo h krepitvi mladostnikove odpornosti proti vedenjem, ki vodijo v zasvojenost, piše na spletni strani NIJZ.

O zasvojenosti pri posamezniku govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja in dogajanja v njegovem življenju. Zasvojenost je po navedbah NIJZ bolezen, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici.

Različni dejavniki, ki vplivajo na zasvojenost

Na nastanek, trajanje in razvoj zasvojenosti vplivajo genetski dejavniki, primarno družinsko okolje, travmatične izkušnje, družba in vrstniki, nekatere osebnostne značilnosti posameznika (perfekcionizem, čustvena nestabilnost, nizka samopodoba) in značilnosti aktivnosti oziroma vedenja s katerim je posameznik zasvojen, še pojasnjuje NIJZ.

Večina ob besedi zasvojenost pomisli na zlorabo drog, vendar pa ima beseda večjo razsežnost. Poleg kemičnih zasvojenosti ali zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo tudi alkohol, tobak, zdravila in prepovedane droge, obstajajo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, med katere spada zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in tudi sodobnimi tehnologijami.

Vedenjske zasvojenosti so pogosto povezane tudi z drugimi duševnimi težavami, predvsem motnjami razpoloženja kot je depresija, anksioznimi motnjami in pa tudi drugimi vrstami zasvojenosti.

Preventivne aktivnosti so po prepričanju strokovnjakov eden ključnih pristopov, ki pomaga krepiti in izboljševati zdravje, kakovost življenja ter blaginjo posameznika in skupnosti. Najbolj učinkovite so, če se z njimi srečajo že najmlajši in z njimi nadaljujejo v vseh življenjskih obdobjih.