NOV VELIK MEJNIK ZA ZRS KOPER: Podpisali pogodbo o sodelovanju s tajvansko univerzo (FOTO, VIDEO)
Predsednik nacionalne univerze za šport v Tajvanu Ping-Kun Chiu in direktor ZRS Koper Rado Pišot
Formaliziranje sodelovanja med slovensko in tajvansko ustanovo sledi poznanstvom in sodelovanju med posameznimi raziskovalci obeh ustanov in njunim prepoznavnim rezultatom. Tajvansko univerzo so ustanovili leta 1976, iz nje pa je izšlo veliko športnikov olimpijskega nivoja, je ob robu dogodka pojasnil Ping-Kun Chiu, ki je izpostavil prepoznavnost ZRS Koper in njihovih raziskav v širši regiji. Ping-Kun Chiu je bil tudi sam olimpijec, na igrah v Seulu leta 1988 je nastopil v lokostrelstvu.
ZRS Koper bo sodeloval s tajvansko univerzo pri izmenjavi študentov in raziskovacev.
Inštitut, ki šteje 14 raziskovalcev iz sedmih držav, bo zdaj po pozicioniranju na Japonskem in Kitajskem sodeloval še s Tajvanom. Konkretno bodo sodelovali pri izmenjavi študentov in raziskovalcev, med raziskovalnimi področji pa je predstojnik inštituta za kineziološke raziskave pri ZRS Boštjan Šimunič izpostavil proučevanje človeka v vesolju, rehabilitacijo vrhunskih športnikov po poškodbah in nove oblike vadbe za daljše življenje.
Direktor ZRS Koper Rado Pišot pa je izpostavil, da je tajvanska univerza resda usmerjena predvsem v športne znanosti, vendar na interdisciplinaren način, tako da vidi možnosti sodelovanja na področju družboslovja oz. športne sociologije ter športne diagnostike. Pri tem se direktor ZRS Koper nadeja tako sodelovanja pri prenosu znanja kot tudi skupnega dela na novih raziskovalnih projektih. "V odprtem svetu, svetu znanosti, nas meje ne zanimajo, zanima nas sodelovanje," je dodal Pišot.
Podpis pogodbe
Pišot se je dotaknil tudi problematike inštituta za oljkarstvo, ki se vse od požara, ki je leta 2017 prizadel prostore inštituta znotraj kampusa Livade, bori za primerne prostore za svoje delovanje. V ponedeljek so ZRS Koper obiskali tudi istrski poslanci, ki so izrazili podporo prizadevanjem ZRS.Kot je pojasnil Pišot, iščejo možnosti s potencialnimi partnerji v lokalnem okolju, pri čemer so si ogledali tri različne možnosti, kamor bi lahko dolgoročno umestili inštitut, "vendar je tu potrebna tudi dobra volja države".
Po njegovih besedah bi potrebovali slabih 3,5 milijona evrov, da bi rešili težave inštituta, ki ima nenazadnje kot edini na tem področju mednarodno akreditacijo ter izvaja javno službo na področju oljkarstva.