Direktor ZRS Koper prof. dr. Rado Pišot je na današnji novinarski konferenci poudaril, da je ZRS Koper znova dokazal, da je pri prijavah na evropske projekte izjemno uspešen ter čestital kolegom ob pridobitvi tega zahtevnega in nadvse aktualnega projekta.

"Mi že ves čas živimo na prepihu kultur, jezikov in smo na to področje proučevanja, raziskovanja usmerjeni že vrsto let. Ta projekt je mednarodno, široko usmerjen in bo imel tudi na našem področju pomembno dodano vrednost," je prepričan Pišot.

Projektni predlog je v postopku ocenjevanja znanstvene odličnosti, inovativnosti in učinkovitosti v konkurenci 30 prijavljenih predlogov iz celotne Evrope zasedel prvo mesto. Od 15 možnih je prejel 14,5 točke, kar nedvomno potrjuje kakovost in prodornost slovenskih raziskovalk in raziskovalcev.

Čestitkam ob dosežku ZRS Koper se je pridružil direktor Agencije za raziskovalno dejavnost RS prof. dr. József Györkös: "Vodilnih partnerjev iz Slovenije, sploh na družboslovnem področju, je zelo malo. Biti vodilni partner ni zgolj prestiž, ampak izjemno velika odgovornost. ZRS Koper se je s tem vodilnim partnerstvom znašel v družbi 14 koordinatorjev tovrstnih projektov na evropski ravni in za to lahko samo čestitamo."

Poleg ZRS Koper v projektu sodelujejo še tri slovenske institucije, in sicer Mirovni Inštitut, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Fakulteta za dizajn. Projekt, ki se je začel z letošnjim letom, bo trajal tri leta. Njegova skupna vrednost znaša 2,8 milijona evrov, pri čemer je pretežni del sredstev namenjen raziskovanju.

Po besedah dr. Mateje Sedmak z ZRS Koper projekt prihaja ravno v pravem času. "Vemo, da živimo v Evropi, kjer sta v porastu nacionalizem, populizem in v tem okviru porast antimigrantskega sentimenta. Vse manj je empatije do ljudi, ki prihajajo v Evropo v iskanju boljšega, varnega življenja. Postali smo tako apatični, da ne slišimo, ne vidimo in ne želimo videti informacij o vsem večjem številu ljudi, ki tudi umirajo na tej poti v Evropo."

Zato si želijo, da bi imel projekt zelo konkretne učinke: "V prvi fazi bomo pregledali primere dobrih, obstoječih praks integracijskih postopkov in analizirali, kako poteka integracija preko šolskega sistema v vsaj desetih evropskih državah. Sledila bo večja faza zbiranja podatkov na terenu, po begunskih kampih, tudi izven Evrope, nato pa še raziskava po osnovnih in srednjih šolah v številnih evropskih državah," je projekt predstavila Sedmakova.