Raziskovalni program s področja narodnega vprašanja, ki ga vodi uveljavljena znanstvenica na tem področju prof. dr. Vesna Mikolič, se kaže kot izjemno pomemben v času, ko sodobno družbo poleg hitrega tehnološkega razvoja, klimatskih in demografskih sprememb zaznamujejo predvsem globalizacija na eni strani in vse močnejša nacionalistična gibanja na drugi. V obdobju, ko so tudi na Slovenskem prisotne težnje po zgodovinskem revizionizmu in smo tudi ob slovenskih mejah priča pojavom neofašizma, si mora znanost na novo postaviti vprašanja, povezana tako s preteklostjo kot sedanjim in prihodnjim položajem slovenskega naroda, slovenskega jezika in države Slovenije.

Slovenija namreč v te spremembe vstopa kot mlada država, ki se sooča tako s problematiko iskanja in predstavljanja svoje individualne identitete kot tudi z vprašanjem strategij, ki bi omogočile udejanjanje lastne identitete na vseh družbenih področjih. To naj bi ji zagotavljalo še nadaljnji skladen razvoj nacionalne suverenosti, obenem pa tesno vključenost v evropski in svetovni civilizacijski okvir. V raziskovalnem programu sodelujejo uveljavljeni strokovnjaki, ki bodo interdisciplinarno obravnavali tematiko, kot so: dr. Nadja Furlan Štante, dr. Lucija Čok, dr. Lenart Škof, dr. Rado Bohinc, dr. Matejka Grgič, dr. Irina Moira Cavaion in dr. Gašper Mithans.

Na tej osnovi bodo v okviru raziskovalnega programa pogledali na razvoj slovenstva z nove perspektive, in sicer v kontekstu sobivajočih in sosedskih narodnih skupnosti, Evropske unije, mednarodnega povezovanja in vse bolj mobilne družbe. Takšna perspektiva programa je mogoča zaradi sodelovanja inštitutov in raziskovalcev, katerih izhodiščni laboratorij raziskovanja so večkulturna in čezmejna okolja slovenskega kulturnega prostora in slovensko izseljenstvo. Primerjalna prednost programske skupine je tudi njena interdisciplinarnost, saj vključuje strokovnjake s področij narodnega vprašanja, etničnih študijev, sociologije, slovenistike, jezikoslovja, filozofije, religijskih študijev, zgodovine in prava.

Glavni namen raziskovalnega programa bo tako raziskati, kako slovenstvo kot duhovni, družbeni in prostorski fenomen deluje v času korenitih sprememb na globalni ravni. Koncept sodobnega, v prihodnost zazrtega slovenstva bodo opredelili kot prostor duhovnega bivanja, avtonomne družbene strukture, element lokalnega, regionalnega, evropskega in svetovnega prostora. Na vseh treh ravneh bodo opravljene temeljne raziskave, pri čemer bodo obdelane konkretne prakse na različnih družbenih področjih: kulturnem, jezikovnem, vzgojno-izobraževalnem, ekonomskem, političnem.

S tem namenom bodo v okviru programa delovali v okviru petih tematskih sklopov: 1. Re-definiranje pojma: Kaj pomeni biti Slovenec/Slovenka in kaj slovenstvo?, 2. Slovenska misel, kultura in identiteta v okviru evropske in globalne medkulturnosti, 3. Slovenski jezik kot evropski jezik pred izzivi globalizacije, 4. (Pre)oblikovanje slovenske nacionalne identitete v luči stikov med matično domovino, slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in slovenskem izseljenstvu, 5. Odgovorne družbene politike s poudarkom na vključevanju ranljivih družbenih skupin.

Rezultati raziskav bodo tvorili ogrodje, okoli katerega bodo v koncentričnih krogih izrisali koncept slovenstva kot možen vzorčni primer za sorodne pripadnosti manj številčnim narodom in manjšinskim skupnostim. Slovenska kultura in slovenska država z vsemi svojimi dimenzijami bosta predstavljali izhodišče za razmislek o razvoju nacionalne ideje v tretjem tisočletju nasploh.