Največ okužb s koronavirusom v Sloveniji je potrjenih v skupini starih od 15 do 45 let, je na novinarski konferenci dejal namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Opažamo pa tudi, da se število pozitivnih veča tudi v višjih starostnih skupinah," je posvarila. Tako beležijo tudi nekaj izbruhov okužb v domovih starejših, a na srečo večina okuženih bolezen preboleva blago, poleg tega je delež okuženih v domovih starejših v primerjavi s celotno populacijo majhen.

Novinarje je na konferenci zanimalo, zakaj je veljavnost digitalnih covidnih potrdil v primeru prebolele okužbe s koronavirusom in kasnejšega cepljenja proti covidu-19 neomejena. Po drugi strani pa je status polno cepljenih, ki se kasneje okužijo s koronavirusom, omejen na šest (pri statusu prebolevnika) oz. devet (pri statusu cepljenega) mesecev.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vidnišar je pojasnil, da meritev protiteles po svetu ni standardizirana preiskava: "Na osnovi tega ni možno določati uporabnih podatkov."

Čakš Jagrova pa je pojasnila, da veljavnost covidnih potrdil nalaga evropska direktiva. Doslej sicer ni bilo ugotovljeno, kako na imunost posameznika vpliva cepljenje ob kasnejši preboleli okužbi v primerjavi z obratnim vrstnim redom. Zato so slovenski epidemiologi po njenih besedah med izjeme od karantene uvrstili polno cepljene prebolevnike, ne glede na zaporedje cepljenja proti covidu-19 in okužbe s koronavirusom. "Težko pa komentiram odločitev Evropske unije, ki z direktivo nalaga, kar nalaga," je dejala.

Največ okužb s koronavirusom v Sloveniji je potrjenih v skupini starih od 15 do 45 let, je na novinarski konferenci dejal namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni NIJZ. "Opažamo pa tudi, da se število pozitivnih veča tudi v višjih starostnih skupinah," je posvarila. Tako beležijo tudi nekaj izbruhov okužb v domovih starejših, a na srečo večina okuženih bolezen preboleva blago, poleg tega je delež okuženih v domovih starejših v primerjavi s celotno populacijo majhen.

Med 10. in 16. januarjem so v Sloveniji potrdili 45.001 primer okužbe s koronavirusom. Epidemiologi so po besedah Čakš Jagrove prepoznali 60.205 kontaktov okuženih, od tega je bilo 51.283 visoko tveganih stikov. Ob tem po njenih besedah veliko okuženih ob epidemiološkem poizvedovanju še vedno ne želi povedati, s kom so bili v stiku.

V šolah se je število okuženih močno povečalo. Ob tem je znova pohvalila dober nadzor in spremljanje okužb v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Največji vzpon potrjenih primerov v šolah beležijo v starostni skupini od 14 do 19 let, prav tako med zaposlenimi v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Kot je dejala, se nekatere nejasnosti glede koronavirusne različice omikron počasi razrešujejo. Tako je že znano, da je potek bolezni pri okužbi z omenjeno različico praviloma blažji. A Čakš Jagrova ob tem opozarja, da učinki množičnega zbolevanja na celotno populacijo, na rizične skupine in predhodno okužene še niso znani, s tem pa tudi ne, kakšne bodo v prihodnjih tednih obremenitve covidih bolnišnic.

V zadnjem času cel svet beleži rast števila okužb s koronavirusom, je pojasnila. Največji porast okužb beležijo v Aziji, padec pa v Afriki. Gledano po državah največjo rast okužb po svetu beležijo Združene države Amerike, Francija in Indija. Največjo število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh svetovno gledano beleži Evropa, za njo pa Severna Amerika. Največjo število smrti zaradi koronavirusa beležijo v Aziji. Spomnila je, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) širjenje koronavirusa še vedno označuje kot izjemno tveganega za zdravje ljudi.

57 odstotkov ljudi na svetu je po njenih besedah prejelo vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19, približno 47 odstotkov pa je polno cepljenih. Med državami je sicer zaznati velik razpon v ravni precepljenosti. "Kot navaja WHO, je v Združenih arabskih emiratih precepljenost skoraj 99-odstotna, v revnejšem afriškem delu pa nekje med tremi in petimi odstotki, torej zelo nizka," je ponazorila.