Preiskava je povezana z afero v zvezi z limburškim škofom Franz-Petrom Tebart-van Elstom, ki se je znašel pod valom kritik zaradi tega, ker je za obnovo škofije porabil več milijonov evrov.

Njegova škofija je sicer po pisanju tednika v zadnjih več kot 65 letih iz naslova verskega davka dobila okoli 300 milijonov evrov, ki so končali v netransparentnih finančnih strukturah.

Tednik ob tem poudarja, da predvsem pri dobrostoječih nadškofijah, kot so tiste v Kölnu, Freisingu in Münchnu, tamkajšnji finančni direktorji spolh ne vedo, katero premoženje je vse v njihovi lasti.

Afera z zvezi z limburškim škofom je sicer vzpodbudila nekatere nemške škofije, da so v zadnjih dneh javno objavile podatke o svojem premoženju, da bi na tak način prispevale k transparentnosti in pregnale dvome o svojem premoženju.

Verniki v Nemčiji morajo plačati osem do desetodstotni davek na zaslužek

V Nemčiji se morajo davkoplačevalci odločiti, ali so katoliki, protestanti ali nič od tega. Verniki morajo nato plačati od osem do desetodstotni davek na zaslužek.

23 milijonov Nemcev, ki so se izrekli za katolike, je tako lani s plačilom davka Cerkvi prispevalo 5,2 milijarde evrov, še poroča AFP.