64 odstotkov jih tudi meni, da odstopa ne bosta dvignila ugleda Katoliške Cerkve v javnosti, medtem ko jih 31 odstotkov meni nasprotno.

Dobrih 40 odstotkov vprašanih je sicer prepričanih, da trenutni ugled Katoliške Cerkve v slovenski javnosti ni ne velik ne majhen. Dobrih 31 odstotkov jih je prepričanih, da je njen ugled majhen, 16,7 odstotka, pa da je zelo majhen. 10,3 odstotka jih je prepričanih, da je ugled Katoliške Cerkve velik.

Ukrep Vatikana v primeru obeh nadškofov je po mnenju 51 odstotkov vprašanih škodljiv za Katoliško Cerkev v Sloveniji, 44 odstotkov pa jih meni, da ni škodljiv.

Največ, 41 odstotkov, je prepričanih, da je do ukrepa prišlo, ker je novi papež nakazal, da bo drugače vodil Cerkev. Po mnenju 38 odstotkov vprašanih je do ukrepa prišlo, ker so slovensko Katoliško Cerkev vodili kot finančni holding in ne kot Cerkev, 17 odstotkov pa da zato, ker slovenske cerkvene strukture niso bile sposobne same urediti razmer.

73 odstotkov vprašanih je prepričanih, da Katoliška Cerkev v Sloveniji sama ne bo sposobna vrniti dolgov, 20 odstotkov pa jih meni, da bo to zmogla. 75 odstotkov jih še meni, da bi morali ob uvedbi nepremičninskega davka premoženje Katoliške Cerkve v Sloveniji obravnavati enako kot druge družbene skupine, 20 odstotkov pa, da bi ga morali obravnavati drugače.

Telefonsko anketiranje je opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Potekalo je od 12. do 14. avgusta na vzorcu 401 odraslih državljanov.